Zaradi gojenja šestih rastlin konoplje na vrtu in petih rastlin v cvetličnih lončkih so na ljubljanskem okrožnem sodišču obtoženko spoznali za krivo kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Višje sodišče je sodbo razveljavilo in žensko oprostilo, ker ni zaznalo okoliščin, ki bi kazale, da je šlo za pridelavo droge, ob kateri bi se ustvarjali presežki in bi bila namenjena širšemu krogu ljudi. Zanimiva je še ena nedavna odločba, v tem primeru vrhovnega sodišča. Obtoženi je gojil konopljo, iz katere je izdeloval derivate, predvsem smolo. Večkrat jo je uporabnikom za komplementarno zdravljenje dajal brez plačila. Najprej je bil obsojen, na višjem sodišču pa oproščen. Vrhovno sodišče je sicer ugotovilo pomanjkljivost slednje sodbe, a vanjo ni smelo poseči, zato obtoženi ostaja pravnomočno oproščen.
Osem rastlin za lajšanje bolečin
Obtožena je leta 2018 na vrtu vzgajala šest rastlin konoplje, visokih od 20 do 80 centimetrov, na dveh plastičnih pladnjih za cvetlične lončke pa je imela posajenih še pet rastlin v višini okoli pet centimetrov. Tožilstvo ji je očitalo, da za proizvodnjo ni imela dovoljenja ministrstva za kmetijstvo in je ni gojila v industrijske namene. Ter da število rastlin kaže, da ni šlo za gojenje za osebno uporabo. Prvostopenjsko sodišče jo je obsodilo na pogojno kazen šestih mesecev zapora z enoletno preizkusno dobo. Če bi po pravnomočnosti sodbe torej kaj takega ponovila, bi morala v zapor, pri čemer bi upoštevali, da je bila lani že okoli tri tedne v priporu. Stroške kazenskega postopka in zagovornika bi krili iz proračuna.
Njen zagovornik je ljubljanskemu višjemu sodišču predlagal, naj odločitev razveljavi in obtoženo oprosti, če že to ne, pa naj vsaj odredi novo sojenje. Res jo je oprostilo. Opozorilo je, da proizvodnja drog pomeni gojenje v večjem obsegu za nadaljnjo prodajo. Že slovar slovenskega knjižnega jezika besedo proizvajati razlaga kot »producirati« velike količine. Gre torej za izdelovanje oziroma gojenje večje količine prepovedanih drog, ki je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi, in ne samo enemu uporabniku. Kar je tudi v skladu s ciljem zakona, da zavaruje zdravje uporabnikov oziroma kupcev droge. Če pa gre za očitek gojenja razmeroma majhnega števila rastlin, je za kaznivost tega treba ugotoviti morebitne druge okoliščine, ki kažejo, da pridelava konoplje ni bila namenjena samo obtoženčevi lastni uporabi. V konkretnem primeru jih niso našli.
Sodišče je navedlo nekaj primerov iz sodne prakse, ko je bilo odločeno tako. Moški je bil na okrožnem sodišču obsojen zaradi proizvodnje droge, ker je ob domači hiši posejal in gojil osem rastlin konoplje. Ob zasegu so bile visoke do enega metra. Dobil je pogojno kazen štirih mesecev zapora z enoletno preizkusno dobo, ki jo je potrdilo tudi višje sodišče. Vrhovno sodišče pa nato razveljavilo, češ da gojenje tako majhnega števila rastlin ne zadostuje za zaključek, da je obtoženi proizvajal prepovedano drogo (v posušeni obliki je je bilo za 20,90 grama). Izkazalo se je, da jo je gojil zaradi lajšanja bolečin partnerici z multiplo sklerozo. Namenjena je bila torej samo enemu uporabniku, je sklenilo vrhovno sodišče.
Neupravičeno oproščen
Zanimiva pa je še ena nedavna sodba vrhovnega sodišča. Obtoženemu so očitali, da je leta 2017 vzgojil 221 rastlin konoplje, leta 2020 pa v prirejenem šotoru, opremljenem s številnimi napravami, še 19. Zasegli so mu tudi dober kilogram posušenih delcev konoplje, 477 brizg s skupno 1930 miligrami konopljine smole, štiri svečke in 796 miligramov drugih izdelkov, ki so vsebovali konopljo. Brez dvoma je torej proizvajal konopljo in iz nje izdeloval derivate, predvsem smolo – za kakih 10.000 evrov naj bi je že prodal uporabnikom. Na okrožnem sodišču je bil obsojen, na višjem pa oproščen: višji sodniki so upoštevali težo kaznivega dejanja (škodljive posledice naj bi bile neznatne) in stopnjo krivde. Po njihovi oceni tega ni počel iz koristoljubja in ni izkoriščal ljudi, ki so se znašli v zdravstveni stiski. Številni njegovi odjemalci so pričali, da je šlo za komplementarno zdravljenje in da so bili učinki na zdravje zgolj pozitivni.
Nezadovoljno s takšno sodbo se je tožilstvo obrnilo na vrhovno sodišče. To se je strinjalo z višjimi sodniki, da konopljina smola v primerjavi z drugimi prepovedanimi drogami načeloma ni visoko tvegan izdelek za zdravje. In da v konkretnem primeru res ni bilo škodljivih posledic. A je sledilo trditvam tožilstva, da možnost škodljivih posledic pri takšni nenadzorovani proizvodnji in prodaji na črnem trgu, kjer produkti niso pod nadzorom glede vsebnosti sestavin in njihove kakovosti, ni izključena. Opozorilo je tudi na mnenje strokovne priče, ki že več let raziskuje učinke uživanja konoplje in njenih proizvodov, da velja določena stopnja tveganja za zdravje tudi pri uporabi smole za zdravljenje. Torej ne gre za neznatno nevarnost kaznivega dejanja, je drugače od višjega odločilo vrhovno sodišče.
Vrhovni sodniki se prav tako niso strinjali, da obtoženi ni imel finančnega motiva. V določeni meri je smolo res podarjal, a si je z njo vendarle pridobival tudi sredstva za preživljanje. Bil je lastnik nepremičnine (leta 2016 jo je kupil za 12.500 evrov), audija RS4, dveh francoskih buldogov, med letoma 2018 in 2020 je za najemnino stanovanja plačeval od 1200 do 1300 evrov mesečno. Ob tem, da ni bil zaposlen, njegovo podjetje pa je v letih 2018 in 2019 poslovalo negativno. Tako je vrhovno sodišče tožilski zahtevi o varstvu zakonitosti ugodilo. Ker pa je bila zahteva vložena v obtoženčevo škodo, je lahko le ugotovilo, da je višje sodišče kršilo zakon. V že pravnomočno sodbo pa ni moglo poseči.
