Rosani Šuštar je sodišče prisodilo leto in osem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let ter plačilo 3000 evrov denarne kazni, Timu Šuštarju pa šest mesecev pogojnega zapora s preizkusno dobo enega leta in 1000 evrov kazni. Podjetje Marinblu mora plačati 10.000 evrov denarne kazni. Tožilka Tamara Pahor je na sodišču ocenila, da so kazni in preskusna doba, dogovorjene v sporazumu, zakonite, premišljene in sorazmerne ter bodo dosegle namen kaznovanja in obtožena kaznivega dejanja ne bosta ponovila.
Delavci so dobili vse plačano, a na nepravi način
»Za sporazum o priznanju krivde smo se odločili, ker bi se zadeva na sodišču preveč vlekla in povzročala dodatne stroške, mi pa za to nimamo ne časa ne energije, saj moramo delati naprej. Podjetje Marinblu uspešno posluje in partnerji nam zaupajo,« je po koncu sojenja povedala Rozana Šuštar. Pojasnila je, da je s sklenitvijo sporazuma o priznanju krivde počakala, da je tudi finančna uprava končala nadzor v podjetju. »Nadzor je po dveh letih in pol pokazal, da smo delavcem nadure, nočno delo in praznične ure redno izplačevali, a na napačen način – prek potnih nalogov in v gotovini. To je moja napaka, ki jo kot odgovorna oseba priznam. Nikoli pa se ni zgodilo, da naši delavci niso dobili plač,« je naštela. Poleg tega je davčni nadzor po njenih besedah še pokazal, da so delavcem nadure, nočno in praznično delo izplačevali v bruto namesto v neto zneskih: »To pomeni, da bi morala jaz posebej plačati še prispevke, davke in razne druge dodatke. Ker so bili izplačani v bruto znesku, oni niso plačali nič. Storila sem kaznivo dejanje, ker smo to izplačevali na nepravi način,« je dodala.
Opravičila se je delavcem, ki so jim v podjetju kršili zakonska določila o številu delovnih ur in o počitku. Nekateri so delali tudi več kot 56 ur na teden. »Zaupala sem svojim sodelavcem, ki bi me morali dosledno obveščati, da je prišlo do prekoračitve delovnih ur,« je povedala.
Očitki o izkoriščanju tujih delavcev
Afera Marinblu je izbruhnila junija 2022, ko so Delavska svetovalnica in mediji razkrili domnevno izkoriščanje in skoraj suženjske razmere azijskih delavcev v podjetjih za predelavo rib Marinblu in Selea, ko sta še delovali v Hrpeljah. Zadevo so vzeli pod drobnogled tudi koprski kriminalisti in na tožilstvo poslali kazenske ovadbe zoper Rozano in Tima Šuštarja ter omenjeni podjetji.
Tožilstvo jima je v obtožnici očitalo kršitev temeljnih pravic 22 delavcev glede izplačila dodatkov za nočno ter nedeljsko delo in praznično delo, prav tako delavci niso imeli zagotovljenega zakonsko predpisanega počitka, kršili naj bi jim tudi določila o trajanju delovnega časa. V evidence naj bi vpisovali lažne podatke o urah, tako da sta bila obtožena tudi ponareditve poslovnih listin. Rozana Šuštar je včeraj po priznanju krivde pred sodiščem vendarle poudarila, da se niti en očitek na račun azijskih delavcev ni znašel v obtožnici. »Nepravilnosti, kot so jih takrat prikazovali mediji, ni bilo,« je dejala.
Marinblu posluje naprej
Dogajanje v Marinbluju je leta 2022 odmevalo tudi v politiki. Pospešilo je pripravo novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je zaostrila pravila evidentiranja delovnega časa.
Podjetji Marinblu in Selea sta po izbruhu afere zašli v finančne težave. Selea je končala v stečaju in je bila izbrisana iz sodnega registra. Marinblu pa je družini Šuštar uspelo rešiti s prisilno poravnavo in posluje naprej. Uradno je direktor podjetja sicer pred nekaj dnevi postal Dragan Trivunčević. V Marinbluju v Izoli dela manj kot 50 zaposlenih, tako domačih kot tudi tujcev iz tretjih držav, je povedala Rozana Šuštar. Z naložbo v novo proizvodnjo, za katero so dobili tudi državne spodbude, so proizvodnjo precej avtomatizirali, je dodala.