Zdaj tudi pravnomočno obsojeni nekdanji jeseniški ravnatelj je že januarja lani priznal spolni napad na otroka in dve kaznivi dejanji neupravičenega slikovnega snemanja. Spolno je napadel svojo desetletno pastorko, že polnoletni hčeri druge nekdanje partnerice pa je skozi prezračevalno režo vrat kopalnice skrivoma fotografiral, ko sta se dekleti tuširali oziroma pripravljali na kopanje.
Po priznanju krivde so ga na kranjskem okrožnem sodišču obsodili na tri leta in deset mesecev zapora, gorenjski ravnatelj pa se je nato na sodbo takoj pritožil.
Obramba predlagala pogojno kazen
Kot smo izvedeli, je odvetnik gorenjskega ravnatelja v pritožbi predlagal, da naj višje sodišče obsojenemu zniža kazen na zgolj pogojno zaporno kazen, po kateri mu ne bi bilo treba v zapor, če v določenem času ne bi storil novega kaznivega dejanja. Podredno pa je sodišču predlagal še, da sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje v delu, ki se nanaša na sam izrek višine kazni. Gorenjski ravnatelj je namreč krivdo priznal, priznanja pa ni mogoče vzeti nazaj. Obramba je pritožbi priložila tudi dokazilo o zaključenem programu treninga socialnih veščin. Tudi sodni izvedenec naj bi potrdil, da gorenjski ravnatelj ne izkazuje »klasičnih pedofilskih nagnjenj«, oškodovankam pa se je pisno opravičil.
Tožilstvo se s predlogi obrambe ni strinjalo in je vztrajalo, da višje sodišče potrdi prvostopenjsko sodbo v celoti, torej tudi višino izrečene kazni.
Kazen znižali za pol leta
Senat višjih sodnikov se je nazadnje odločil le za nekoliko nižjo kazen. V sodbi so pojasnili, da je prvostopenjsko sodišče navedlo obrazložene in konkretne razloge, zakaj je primernejša kazen zapor in ne zgolj pogojna kazen. Pri tem je sodišče upoštevalo tako težo posameznih kaznivih dejanj kot tudi obteževalne in olajševalne okoliščine. Slednje so ponovno pretehtali tudi višji sodniki in mu nazadnje zaporno kazen znižali za pol leta, kar pomeni, da bo moral gorenjski ravnatelj v zaporu prestati tri leta in štiri mesece.
Obramba ima sicer še možnost, da se z zahtevo za varstvo zakonitosti obrne na vrhovno sodišče in hkrati zaprosi za odlog prestajanja kazni do odločitve vrhovnih sodnikov, sicer pa je sodba že pravnomočna, kar pomeni, da je kazen tudi izvršljiva.
V začetku meseca smo poročali, da dejstvo, da je obsojeni še vedno na prostosti, močno otežuje vsakdan danes dvanajstletne deklice in njene družine, kljub prepovedi približevanja, ki je veljala že ves čas. Redni preventivni klici policistov, obveščanje pristojnih o vsakem dekličinem premiku zunaj domačega kraja in pripovedi znancev, ki naj bi obtoženega večkrat srečali med pohajkovanjem ali nakupovanjem v bližini dekličinega kraja bivanja in šolanja, so zanje zelo obremenjujoči.
