Konec lanskega decembra je na Osnovni šoli Prečko v Zagrebu 19-letni bivši učenec z nožem napadel 62-letno učiteljico prvega razreda in več učencev. Sedemletni otrok je med oživljanjem umrl, poleg učiteljice pa je bilo ranjenih še več otrok in odraslih. Vsi so bili zabodeni. Žrtve naj bi izbiral naključno.
Najstnik je potem pobegnil v bližnji zdravstveni dom, kjer je skušal storiti samomor, a ga je policija še pravi čas prijela.
Trimesečno sojenje, ki je bilo zaradi zaščite mladoletnih žrtev zaprto za javnost, se je z obsodilno sodbo zaključilo včeraj. Za umor, štiri poskuse umora in 50 kaznivih dejanj kršenja otrokovih pravic mu je sodnica na zagrebškem sodišču izrekla najvišjo možno, 50-letno zaporno kazen. Čeprav gre za mlajšega polnoletnika, ki bi mu lahko sodili tudi kot mladoletniku, so mladeniču sodili kot odraslemu.
Na izreku kazni ga ni bilo, so pa bili v sodni dvorani starši žrtev.
Brez zmagovalcev
»Sodba je bila pričakovana, želim si, da bi bilo takšnih sodnikov več. Vse je natančno razložila. Pričakovana je tudi višina kazni. Ta primer je pokazal na vse anomalije sistema. V tem postopku ni bilo zmagovalcev in ne poražencev,« je poudaril zastopnik družin Krešimir Škarica.
Spregovoril je tudi Marko Sikirica, oče ene od žrtev. Dejal je, da je za njimi čustven dan. Zahvalil se je sodnici in izpostavil, da vseeno nobena sodba ne more vrniti izgubljenega življenja ali brezskrbnega otroštva žrtvam.
Pritožba zaradi (ne)prištevnosti
Storilčev zagovornik Miro Vlašić je za hrvaški portal 24sata že napovedal pritožbo na del sodbe, nanašajoč se na njegovo prištevnost. Glede na to, da se je pred krvavim napadom že večkrat zdravil v psihiatrični bolnišnici, je obramba prepričana, da so sodni izvedenci napačno ocenili, v kakšnem stanju je bil v času napadov.
Najstnik je imel psihične težave, leto dni pred napadom naj bi že skušal storiti samomor. Njegova mama je za hrvaške medije takoj po šolskem pokolu razkrila, kako je zdravnika rotila, naj ga ne izpustijo iz psihiatrične bolnišnice, saj da ni bil za med ljudi. A je niso poslušali.
Ključno vprašanje v postopku je tako bilo, ali se je storilec zavedal, kaj počne, ali ne. Več strokovnjakov je ugotovilo, da je bil zgolj zmanjšano prišteven, ne pa tudi neprišteven. Da je torej vedel, kaj počne, in da je bil za svoje dejanje kazensko odgovoren. Če bi bil neprišteven, bi ga namesto v zapor poslali na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico.
Mladenič se je zagovarjal z navedbami, da se ničesar ne spominja in da je dan pred krvavim napadom slišal glas, ki mu je naročil, naj kupi nož. Usodnega dne naj bi doživel napad panike, začel je globoko dihati, doživel je »black out« in se zavedel šele v bolnišnici. Vztrajal je, da ni bil kriv, saj da česa takega ne bi bil sposoben storiti. Dokazi njegovih navedb niso podprli.
Proučeval nože
Motiv za napad ostaja neznanka, še poročajo hrvaški mediji. »Ali je do tega prišlo zaradi pomanjkanja odgovornosti, pomanjkanja empatije, njegovega življenja v virtualnem svetu v nasilnih videoigrah, v katerih je uporabljal zgolj nož in ščit, navdušenja nad moškim, ki je v preteklosti sam izvedel grozovit zločin, ne bo nikoli jasno,« so v obrazložitvi sodbe zapisali v sodnem senatu.
Policisti so na storilčevem računalniku v preiskavi našli dokaze, da je že dlje časa razmišljal o napadu na šolo. Kakšno leto naj bi tudi proučeval različne vrste nožev, samurajske meče in posamezne šolske pokole. Še najbolj »všeč« mu je bil napad na ameriško osnovno šolo Sandy Hook leta 2012, v katerem je 20-letnik do smrti ustrelil 26 ljudi, največ otrok.
Napad velja za najhujši primer nasilja na hrvaških šolah doslej. Po tragediji so na Hrvaškem uvedli strožje varnostne ukrepe na šolah.