Pol leta zapora so na okrožnem sodišču prisodili možakarju zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini. Partnerico je žalil z »debelo kurbo«, ob zadnjem očitanem primeru pa ji še pljunil v obraz, v steno zalučal granatno jabolko, nato pa pograbil nož ter ga zadrl v steno. Zagovornik se je pritožil na višje sodišče, ki je sodbo razveljavilo in obtožbo zavrglo. »Opisane žaljivke sicer nedvomno predstavljajo ravnanja, ki niso etična in pravilna, vendar pa ne pomenijo konkretizacije prepovedane posledice – spravljanja v podrejen položaj,« so zapisali višji sodniki. Spravljanje oškodovanke (oškodovanca) v podrejen položaj je eden od bistvenih elementov kaznivega dejanja nasilja v družini, a ga torej višje sodišče v obtoženčevem ravnanju ni prepoznalo.

V obtožnici je bilo zapisano, da je od sredine decembra 2020 do sredine januarja 2021 s partnerico grdo, ponižujoče in drugače boleče ravnal ter jo z nasilnim omejevanjem njenih pravic spravljal v podrejen položaj. Navedeni so bili konkretni primeri žaljivk, recimo »debela kurba, kdo te bo imel, vsi so te samo izkoriščali«, »kurba debela, brke imaš, kdo te bo imel«. Enkrat je prišel domov s prijateljem in jo poniževal vpričo njega, prav tako je žalil njenega nekdanjega partnerja. Takrat je poklicala svojega očeta in ga prosila za pomoč. Z njim se je pogovoril in ga prepričal, da je zapustil stanovanje. Ob drugi priložnosti je od ženske zahteval, naj pokliče bivšega partnerja, da ga bo žalil. Ko ni ubogala, ji je pljunil v obraz, prijel granatno jabolko s pulta v kuhinji in ga vrgel ob steno, nakar je vzel še kuhinjski nož in ga zadrl v steno (ter se ob tem porezal po roki). Ko jo je nato prijel za ramo, je v prostor vstopila tretja oseba, mu rekla, naj odide, sicer bo poklicala policijo, in res je odšel.

Kvečjemu kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime

Zagovornik je v pritožbi na višje sodišče predlagal, naj obtoženega oprosti ali pa mu vsaj zniža kazen. Menil je, da dejanje, opisano v izreku sodbe, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilja v družini. Tega stori, kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja. Prav tako tisti, ki partnerja zalezuje, prisiljuje k delu ali opuščanju le-tega ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj. To spravljanje v podrejen položaj mora biti glede na prakso vrhovnega sodišča konkretizirano v obtožnem aktu, v izreku sodbe in njeni obrazložitvi. V tem primeru so višji sodniki razsodili, da v izreku sodbe konkretizacije ni bilo.

V sodbi so med drugim zapisali, da gre v primeru obtoženčevih žaljivk za ravnanja, ki niso etična in pravilna, a ne predstavljajo konkretizacije »prepovedane posledice« (spravljanja v podrejen položaj). Res je tožilstvo navedlo njegov »enkraten prijem za oškodovankino« ramo in še en primer njune »besedne interakcije«, a sodišče je opozorilo, da se je obakrat nato iz stanovanja umaknil. Tudi njegovo vedenje kot celota, piše v sodbi, ne »dosega tiste ravni grdega, ponižujočega ali drugačnega bolečega ravnanja«, kot jo za kvalifikacijo kaznivega dejanja nasilja v družini določa kazenski zakonik. Ne po času trajanja ne posledicah ne obsegu ne dosega večje intenzivnosti, da bi lahko govorili o spravljanju v podrejen položaj. Slednjega je sicer okrožno sodišče utemeljevalo z navedbami, da je morala oškodovanka zamenjati službo in se je oddaljila od svojih prijateljev ter otrok. A to bi moralo biti navedeno že v opisu kaznivega dejanja in ne le v razlogih za obsodbo, so zapisali višji sodniki. Presojali so tudi, ali bi opisano dejanje lahko ustrezalo kakšnemu drugemu kaznivemu dejanju. Ugotovili so, da morda kateremu iz skupine kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Ta pa se preganjajo na zasebno tožbo.