Zahrbtni in brutalni umor prijatelja ter bivšega sodelavca Milana S. iz Stražišča pri Kranju obžalujeta oba obtožena. Hkrati pa ga nobeden izmed njiju ne priznava, temveč krivdo še vedno valita drug na drugega.
Dejstvo je, da sta bila David Trivić in Andraž Skrinjar v noči na 7. junij pri Milanu S. doma. Tja sta se odpeljala s Skrinjarjevim avtomobilom (slednji je sicer z Bleda, Trivić pa iz Cerkelj), mobilna telefona sta pustila doma in namesto njiju vzela »vokitokija«, skupaj so popivali, ko je bil Milan S. močno pijan, pa ga je eden izmed njiju z macolo udaril po tilniku, da ga je odneslo v steno. Ko se je sesedel in začel tresti, ga je še najmanj desetkrat z macolo udaril po glavi, ga z olfa nožem porezal po vratu, nazadnje pa mu še čez glavo poveznil polivinilasto vrečko in jo zategnil z vrvjo, zaradi česar je Milan S. nazadnje umrl zaradi zadušitve.
Truplo odvrgla na Jelovici
Truplo sta nato odpeljala na območje Jelovice in ga odvrgla po strmi, praktično prepadni brežini na Jelovici, znebila sta se svojih oblačil, še pred tem pa sta Milanu S. iz denarnice vzela 400 evrov, kovčke z orodjem in ključe njegovega avtomobila in hiše. Njun glavni motiv naj bi bil koristoljubje, saj je bil Trivić Milanu dolžan 14.582 evrov, oba obtožena pa sta vedela, da je njun nekdanji sodelavec precej premožen.
Na kranjskem okrožnem sodišču sta bila Trivić in Skrinjar obsojena zaradi umora v sostorilstvu, njuni individualni vlogi pa v celoti nista bili razjasnjeni, saj sta Trivić in Skrinjar ves čas krivdo valila drug na drugega.
Trivićeva zagovornica Brigita Žvan je tudi pred senatom višjega ljubljanskega sodišča danes zatrjevala, da sostorilstvo Triviću ni dokazano ter da je sodeloval le pri skrivanju trupla, ne pa pri samem umoru. Po njenem videnju izvedenih dokazov je šel Trivić k Milanu S. le zato, da bi se dogovorila, kako mu bo odplačal dolg, Skrinjar pa naj bi ga nato napadel. S sabo tudi nista imela nikakršnega orožja. Poudarila je, da je Trivić po aretaciji sodeloval s policijo in kriminalistom tudi pokazal, kje sta odvrgla truplo, ter sodišču predlagala, da ga oprosti, razveljavi prvostopenjsko sodbo ali pa ga vsaj obsodi na nižjo kazen.
Skrinjarjevega zagovornika na javno sejo višjega sodišča ni bilo, tako da je poudarke iz pritožbe prebral sam Skrinjar, ki prav tako trdi, da je nedolžen. Njegovo videnje kritične noči je diametralno nasprotno. Trivić naj bi ga vzel s seboj kot pričo ob vrnitvi dolga. Natvezil naj bi mu, da je pri Milanu S. dovolj prostora samo za en avtomobil, ter predlagal, da gresta zgolj z enim avtomobilom – Skrinjarjevim, saj sam tudi nima dovolj bencina. Tudi telefon je pustil doma, ker naj bi to zahteval Trivić, ki naj bi nato tudi napadel Milana S. Sam pa je bil v šoku in se je bal, da ne bi Trivić česa podobnega storil še njemu. Delno se je mu je kljub vsemu uprl, tako da naj bi Trivić umorjenega sam naložil v prtljažnik. Skrinjar je včeraj sodišče pozval, da naj mu v primeru krivde izreče minimalno kazen ali pa celo nižjo od minimalne, njegov zagovornik Željko Batinič pa je že v pritožbi sodišču predlagal, da ga oprosti ali vsaj razveljavi prvostopenjsko sodbo.
Brez posebnih olajševalnih okoliščin
Na Skrinjarjeve besede se je odzval Trivić, ki pravi, da ga je Skrinjar izkoristil. Ker je imel Skrinjar blokirano telefonsko številko Milana S., sklepa, da sta nekaj imela med seboj. Opozoril je tudi, da je bilo v Skrinjarjevem avtomobilu »vse krvavo« na voznikovem sedežu, kar naj bi potrjevalo, da je v resnici moril Skrinjar.
Čeprav je bila na prvi stopnji uspešna, se je na sodbo kranjskega sodišča pritožila tudi višja tožilka Nadja Gasser, ki za oba obtožena zahteva maksimalno, 30-letno zaporno kazen. Po njenem mnenju pri umoru ni šlo za impulzivnost, trenuten spor ali nepremišljenost, temveč sta umor načrtovala, ga izvedla in poskušala prikriti. Motiv je bil izključno koristoljubje, umor je bil grozovit, truplo sta odvrgla na kraju, kjer bi ga v nekaj dneh pojedle živali … Dejstvo, da imata oba še prazno kazensko kartoteko in da sta (bila) zaposlena, po mnenju tožilke ne pomeni izrednih olajševalnih okoliščin, saj se to pričakuje od vsakega posameznika. Tudi njuno obžalovanje same smrti Milana S. je za tožilko vprašljivo, saj hkrati nobeden izmed njiju umora ne priznava.