Sedem let in pol je že, odkar so na turški ladji, ki je v koprsko pristanišče priplula iz Irana, odkrili 302 kilograma izredno čistega heroina. Na podlagi informacij koprskega finančnega urada je policija v zabojniku med 800 vrečami lepila odkrila 25 takih, v katerih je bila droga. Izkazalo se je, da je zabojnik naročil Aleksander Vettorazzi, lastnik lavriškega podjetja za prodajo keramike in sanitarne opreme Sarai. Kriminalisti so vreče s heroinom odpeljali v Nacionalni forenzični laboratorij, ostalo pa v skladišče podjetja na Škofljici, kamor so, tako trdi tožilstvo, ponj prišli Enis Kočan, Aris Alibašić in Gregor Setnikar. Sojenje četverici, na koprskem sodišču se je začelo septembra 2020, se še vedno ni končalo in je polno zapletov, sploh potem ko so obtožene dve leti po pravnomočnosti obtožnice izpustili na prostost. Junija 2021 so odpravili pripor Alibašiću, Setnikarju in Vettorazziju, marca lani pa še Kočanu, ki so ga priprli kasneje. Na podlagi tiralice so ga namreč izsledili v Španiji in v začetku leta 2022 izročili naši državi.
Vettorazzi se po odpravi pripora sojenja ni več udeleževal in nihče ne ve, kje je. Tudi na obravnavi v pravdi, s katero ga specializirano tožilstvo preganja na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), se ni prikazal. In tudi ne v pravdi, ki jo je ljubljanska sodnica Jelka Podgoršek začela v sredo. V tem primeru ga toži grosupeljsko podjetje Emar, upravljanje nepremičnin. Odvetnik Gorazd Snoj je pojasnil, da z njim nima nobenega stika in da mu je pred časom na edini naslov, ki mu je znan, poslal pismo, vendar ni dobil nobenega odgovora. »Niti ne veste, kako mu je zdaj ime in kako se piše?« ga je vprašala sodnica, dobila pa nikalen odgovor. Vettorazzi je namreč v Slovenijo prišel leta 2009 kot Sirijec Ahmed El Sayed. Po zasegu v koprskem pristanišču je za medije povedal, da je le žrtev velike kriminalne združbe in da o heroinu ni vedel »absolutno nič«.
Fiktivna terjatev?
Specializirano tožilstvo je sicer lani dobilo tožbo na podlagi ZOPNI. Zatrjevalo je, da je terjatev Vettorazzija do dolžnika, podjetja Emar, iz februarja 2018 v znesku glavnice 200.000 evrov s pogodbenimi obrestmi v višini dobrih 19 tisočakov ter zakonskimi zamudnimi obrestmi od februarja 2019 premoženje nezakonitega izvora. Izviralo naj bi iz trgovine z drogo, zato je tožilstvo predlagalo, da mu ga država odvzame. Že konec decembra 2021 je sodišče izdalo sklep o začasnem zavarovanju premoženja, Vettorazziju je prepovedalo zahtevati terjatev in omenjeni grosupeljski družbi prepovedalo izplačilo oziroma razpolaganje s to terjatvijo.
Tožbeni zahtevek se je nanašal na dobrih 219.000 evrov, kar je dobrih štirikrat manj od v tožbi navedenega nesorazmerja med njegovimi odhodki in spremembo premoženja, to je skoraj 935.000 evrov. Tožilec Luka Moljk je pojasnil, da je v tožbo zajel samo tisto, s čimer Vettorazzi še razpolaga, to je terjatev na podlagi izvršljivega notarskega zapisa, ne pa tudi preostali presežek premoženja.
Vse kaže, da se na to terjatev nanaša tudi tožba, ki jo je sodišče začelo obravnavati v sredo. Emar sodišču predlaga, da ugotovi ničnost Vettorazzijeve posojilne pogodbe, pogodbe o ustanovitvi hipoteke in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v višini 100.000 evrov. V imenu Emarja odvetnik Dejan Šebenik zatrjuje, da terjatev sploh ne obstaja, saj Vettorazzi Emarju, ki ga je takrat vodil kot direktor, ni dal nobenega posojila. Sodnica je že dejala, da gre v tem primeru za pravno vprašanje, je pa odločila, da bo na naslednjo obravnavo vabila Vettorazzija. Vprašanje pa je, ali ga bo vabilo doseglo oziroma ali se bo nanj odzval.
