»Prvi sem bil tam gor, na kraju, do tja je bilo kakih 500 metrov hoje. Ležal je na tleh, roke in noge je imel zvezane z električnim vodnikom. Pulza nisem zaznal. Potem sta prišla še moj kolega in medicinska sestra, ki pa je zaznala pulz. Pritekel je tudi zdravnik in začeli so ga oživljati, a je čez nekaj časa umrl,« je na sodišču grosupeljski policist Rok Jerman na kratko opisal, kaj se je dogajalo, ko so 19. marca 2021 v gozdu pri Zgornjih Duplicah pri Grosupljem našli 77-letnega Stanislava Knafla. Nesrečnež je tam živel na samem, v bivalniku, hudo poškodovanega pa ga je našel prijatelj. Zaradi tega, ker naj bi ga do smrti pretepli, na ljubljanskem sodišču zdaj (že drugič) sodijo bratoma Marjanu in Mihaelu Grmu, Marjanu Brajdiču ter Marku Belclu. Prvo, obsodilno sodbo je višje sodišče namreč razveljavilo. Obtoženih na današnjo glavno obravnavo ni bilo, njihovi zagovorniki so se strinjali s sojenjem v nenavzočnosti.
Ob hitri pomoči bi lahko preživel
Zdaj ponovno zaslišujejo vse priče, v torek med drugimi zdravnika in medicinski sestri iz grosupeljskega zdravstvenega doma, ki so (kolikor so se še spomnili) opisali, kaj se je dogajalo na kraju. Po tem, ko je Knaflu zastalo srce, so ga kakih 25 minut neuspešno oživljali. Izvedenka za sodno medicino dr. Marjeta Kladnik Jene je ugotovila, da je umrl za posledicami topih poškodb glave in možganov. Imel je poškodovan tudi prsni koš ter zgornje in spodnje okončine. Po njeni oceni bi lahko preživel, če bi še pravočasno prejel visokostrokovno zdravniško pomoč. Uspešna bi bila v približno dveh urah po prizadejanih poškodbah, za katere sicer ni mogoče natančno reči, kdaj so nastale – v obtožnici piše, da 18. marca med 15. in 17. uro. Ravno zato, ker je izvedenka ocenila, da bi ob hitri pomoči lahko preživel, je tožilstvo že med prvim sojenjem prekvalificiralo obtožnico iz kaznivega dejanja umora v povzročitev posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom. Zagrožena kazen znaša od tri do 15 let zapora.
Zaslišali so tudi kriminalistko Moniko Dogar, ki je analizirala podatke o telefonskem prometu obtoženih v kritičnem času. Na podlagi teh analiz tožilka Petra Vugrinec trdi, da je bila četverica v času napada skupaj in da se je tega dne najprej zadrževala na območju Ljubljane, nato na območju Grosupljega in Iga ter se nato vrnila v Kočevje.
Povedne sledi
Ko so po kaznivem dejanju Brajdiča zaslišali na policiji, je priznal, da so pri napadu na Knafla sodelovali vsi obtoženi, pokazal je tudi kraj, kamor so odvrgli predmete, ki so jih uporabili. Kriminalist Marko Cencelj je pričal, da sta se v potok Iščico na Igu potopila potapljača, ki sta predmete tudi našla. Tako so prišli do Knaflovega telefona in jakne, v kateri so bili rokavice, dve kapi, tri podkape in naboj. Na njih so kasneje forenziki našli sledi Belcla in bratov Grm. Na vratih Knaflovega bivalnika, njegovi denarnici in desni roki pa mešane biološke sledi, v katerih je bil tudi Belclov DNK, je izsledke predstavil Mihael Muster iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija.
Cenclju so, kot že na prvem sojenju, zagovorniki zastavili več vprašanj o tem, ali je bil Brajdič pred zaslišanjem poučen o pravicah, ki so mu pripadale kot osumljencu. O pravici do molka, do odvetnika, da policija v nadaljnjem postopku lahko uporabi vse, kar bo povedal, in tako dalje. Cencelj je vztrajal, da se je vse zgodilo po predpisih, čemur pa obramba ne verjame. Trdi, da je bilo vse, kar je Brajdič takrat izpovedal, pridobljeno s kršitvijo človekovih pravic in da bi morali biti tako pridobljeni dokazi izločeni iz sodnega spisa. O tem, ali je bil osumljeni pravilno in razumljivo poučen o svojih pravicah, so spraševali tudi kriminalista Andreja Mubija, ki je zasliševal Belcla. Tudi ta je odgovoril pritrdilno in poudaril, da Belcl takrat odvetnika ni niti zahteval. x
