Več kot pet milijonov evrov so zaslužili prevaranti, ki jim je uspelo letos prek spleta v povezavi z lažnimi obvestili o dobičku pri investiciji v kriptovalute ogoljufati številne Slovence. Policija je samo letos obravnavala 190 primerov, s tem da jih je zadnje mesece vse več. Prevara poteka tako, da goljufi kličejo na naključne telefonske številke, se lažno predstavijo kot uslužbenci znanih menjalnic kriptovalut, nato pa tarčam, morebitnim poznejšim žrtvam, v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavljajo, da jih v virtualni denarnici čaka več tisoč evrov. Do denarja vodi enostavna pot, pravijo prevaranti, a seveda lažejo. Pogoj za izplačilo sredstev je po njihovih besedah namreč namestitev programa za oddaljeni dostop do računalnika, tablice, telefona, s čimer dobijo nadzor nad napravo. »Storilci na tak način upravljajo računalnik, vstopijo v spletno banko in ukradejo denar na računu,« končni cilj nepridipravov razkrivajo na Slovenski policiji.
Nasedejo tudi tisti, ki ne trgujejo
Dodatno opozarjajo, da prevaranti sredstva v večini primerov prenakažejo na drug račun prejemnika, prav tako iz Slovenije, ki je običajno prav tako zaveden ter prepričan o (hitrem in enostavnem) zaslužku s kriptovalutami. »Zato obstaja možnost, da bo na vašem računu dejansko priliv sredstev in s tem navidezen dobiček,« še dodajajo na generalni policijski upravi. Toda na koncu vsi v shemi ostanejo brez denarja, saj goljufi sredstva z bančnih računov nakažejo v kriptodenarnice pod lastnim nadzorom, do katerih nima dostopa nihče drug.
Letos smo že večkrat poročali o kriptogoljufih. Med drugim smo proti koncu aprila pisali, kako so si za tarči vzeli moška s Ptuja in Slovenske Bistrice, prvemu so pobrali šest tisoč, drugemu pa slabih štirideset tisoč evrov. Zanimivo, če se lahko uporabi ta beseda, pa je bilo to, da Ptujčan s kriptovalutami sploh ni trgoval. Pa je klicateljem vseeno posredoval svoje podatke in jim omogočil dostop do računalnika, da bi se tako dokopal do obljubljenega denarja, ki da ga je zgolj čakal na trgovalnem računu.
Naivnost in želja po hitrem zaslužku
»Žrtve zaradi naivnosti in želje po hitrem zaslužku tujcem zaupajo dostop do spletne banke in osebnih podatkov. Namesto hitrega zaslužka pa jim ostanejo le prazni računi,« že dlje časa opozarjajo na policiji. Oškodovanci so lahko prav vsi, vseh starosti in profilov. Najbolje je, da se ljudje ne oglašajo na neznane telefonske številke, zlasti to velja za tiste iz tujine, je pa res, da goljufi kdaj kličejo tudi s ponarejenih slovenskih številk. Če posameznik prejme klic s ponudbo o zaslužku s kriptovalutami, naj ga nemudoma prekine. Na naprave naj ne namešča programov za oddaljen dostop, predvsem pa naj nikomur ne dovoli upravljanja računalnika ali telefona oziroma dostopa do spletne banke. Če do prevare vendarle pride, naj zbere vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne telefonske številke, naslove elektronske pošte, IP-številke) in goljufijo prijavi na najbližji policijski postaji in svoji banki.
