Hrvaški pohodnik, ki se je v nedeljo okoli poldneva smrtno ponesrečil na območju Grintovca v Kamniško-Savinjskih Alpah, je bil 43-letni Ivan R. iz Osijeka, ki je živel in služboval v Zagrebu. S še petimi planinci, rojaki, se je po zasneženi planinski poti vzpenjal od Kokrškega sedla proti Grintovcu. Na višini okoli 1900 metrov mu je zdrsnilo in padel je v globino. Njegovi sorodniki so vedeli, da planinari pri nas. Ko se v nedeljo zvečer ni javil na telefon, jih je zaskrbelo. Poklicali so hrvaško veleposlaništvo v Sloveniji, prijatelje, vse, ki bi morda lahko vedeli, zakaj se ne oglasi. »Na objavljenih slikah iz reševalne akcije smo videli človeka, ki je stal na snegu, imel je črn jopič in je bil podoben Ivanu. Enako bi se oblekel, učinkovito, vendar enostavno. Tudi lasje so bili podobni, tako da smo mislili, da se ni poškodoval on,« je za hrvaški Jutarnji list povedal njegov bratranec Igor Rutnik. Potem pa je vseeno prišla novica, ki so se je najbolj bali.

Navdušeni športnik

Nesrečnež, ki je bil za pohod primerno opremljen, je padel približno 150 metrov globoko v brezno. Na kraj nesreče je policijski helikopter poleg dežurne ekipe Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) prepeljal tudi moštvo kranjske gorske reševalne službe, ki je ponesrečenca s klasično tehniko potegnilo iz brezna. »Ekipa, ki je prispela s helikopterjem, se je poskušala spustiti s svojo opremo, vendar je lahko prišla le do globine 50 metrov, tam pa ga ni bilo videti. Zato je helikopter prišel po nas. Naš reševalec se je spustil z našo vrvjo, spustili smo jo približno sto metrov globoko, pa ponesrečenca še vedno ni videl. Nadaljevali smo spuščanje in ​ ​se že začeli dogovarjati o prihodu jamarske službe, takrat pa je reševalec zagledal rokavico. Spustili smo ga še 20 metrov, kjer je pohodnika našel brez znakov življenja. Na žalost smo to pričakovali, mogoče smo upali na čudež, a padec v tako globino bi komajda komu omogočil preživetje,« je povedal predsednik kranjske gorske reševalne službe Klemen Jelić. Po pisanju Jutarnjega lista je bil Rutnik športnih navdušenec, še zlasti so mu bili pri srcu adrenalinski športi. Po poklicu je bil inženir elektrotehnike z bogatimi izkušnjami v ladjedelništvu in energetiki. Delal je v podjetju, ki ga je sam osnoval. Njegova specialnost sta bila dizajn in nadzor v ladjedelništvu s poudarkom na električnih ladijskih sistemih. Aktiven je bil tudi v akademski skupnosti.

Gre za drugo smrtno žrtev slovenskih gorah letos, devet pohodnikov je bilo v tem času hudo poškodovanih. GRZS poroča o spodbudnih rezultatih v lanskem letu, ki po dolgem času ni bilo rekordno po številu nesreč v gorah. Posredovali so v 633 intervencijah, 54 manj kot leta 2023. »Številne preventivne aktivnosti GRZS, drugih organizacij in institucij ter objave medijev kažejo rezultate,« ugotavljajo. Se pa zavedajo, da so gore vse bolj obiskane, zato cilj ostaja nespremenjen: da število nesreč narašča počasneje kot število obiskovalcev gora.

Manj tujcev

Statistika smrtnih nesreč lani ni bila tako spodbudna: umrlo je 37 ljudi, predlani 28. Zdrs ostaja najpogostejši vzrok za nesreče, sledi nepoznavanje terena, nato pa telesna (ne)pripravljenost oziroma precenjevanje lastnih sposobnosti. V 22 odstotkih je bila glavni vzrok za nesrečo neustrezna osebna ali tehnična oprema. »Kljub vse večjemu ozaveščanju ta delež ostaja skrb vzbujajoče visok,« poudarjajo.

Največ nesreč (58 odstotkov) se je zgodilo na označenih poteh, deset odstotkov pa na brezpotjih oziroma ob skrenitvi z ustaljene poti. Šest odstotkov nesreč se je zgodilo pri plezanju, sedem odstotkov je bilo povezanih z aktivnostmi v zraku. Lani je prišlo do upada nesreč pri turnem smučanju, verjetno zaradi občutno manj snega kot v minulih letih. Delež tujcev med ponesrečenimi je bil v primerjavi z letom prej 15 odstotkov manjši (lani 289, predlani 335). Največ je bilo nemških državljanov (58), sledili so Čehi (31), Nizozemci (28), Poljaki (19) in Belgijci (17). Gre predvsem za obiskovalce iz držav, kjer so gore manj pogoste ali zahtevne, kar lahko vodi v podcenjevanje slovenskega gorskega sveta, ugotavljajo v GRZS. 

Priporočamo