Pred slabim mesecem dni so policija, gasilci in reševalci odhiteli na kraj požara družinske hiše v kraju Waterbury v ameriški zvezni državi Connecticut. 56-letna Kimberly Sullivan in njen 32 let star pastorek sta uspela ubežati plamenom, on je zaradi vdihovanja dima in opeklin potreboval zdravniško pomoč. Policiji je kmalu priznal, da je sam zanetil ogenj. Nalašč. Z razkužilom za roke, starim vžigalnikom in nekaj papirja. Zavedal se je, da lahko v požaru umre tudi sam. A mu ni bilo mar.
Na zgodbo, ki jim jo je zaupal, ni bil pripravljen nihče. »V 33-letni karieri še nisem naletel na hujšo zlorabo,« je novinarjem sporočil vodja lokalne policije Fred Spagnolo. Moškega je namreč mačeha vse od njegovega enajstega leta dalje zadrževala v ujetništvu, ga stradala in zlorabljala. Sullivanovo so pred dnevi aretirali, navedbe pastorka kategorično zanika.
Kot bi prišel iz taborišča
Pri 175 centimetrih je tehtal okoli 31 kilogramov, bil je umazan, lase je imel zlepljene skupaj, usta polna črvivih zob. Vsa ta leta je jedel samo sendviče – ali jajčnega s tuno ali z arašidovim maslom. Dnevno je dobil malo količino vode. Po navedbah tožilca je bil videti, kot bi preživel koncentracijsko taborišče.
Razmere v 6,7 kvadratnih metrov veliki sobi, v kateri je bil dolga leta zaprt, so bile mnogo hujše kot v kateremkoli zaporu. V sobi ni bilo ne ogrevanja ne klimatske naprave. Po navedbah moškega, ki ga v javnosti imenujejo »žrtev 1«, se je zloraba začela v otroštvu. Bil je bolj lačen kot sit, ponoči se je tihotapil iz sobe, da bi v hiši našel kaj za jesti ali piti. Vodo je bil prisiljen piti tudi iz straniščne školjke. Pri desetih letih je za hrano prosil tudi sošolce, kradel jo je, brskal po smeteh.
Ko je mačeha našla ovoje od hrane, ga je začela zaklepati v sobo. Zapustiti jo je smel le, ko so mu naložili kakšno delo. Prijatelji niso smeli na obisk, kakor tudi ne prijatelji njegovih polsester. »Skrivali so me pred drugimi,« je moški povedal policiji. Ko so ga leta 2004 izpisali iz šole, je socialna služba dvakrat prišla na obisk, a je fant lagal, da je z njim vse v redu. Na prošnjo dečkovih prijateljev, ki ga že dolgo niso videli, se je istega leta tam oglasila tudi policija. A ni našla prav nič sumljivega, vse naj bi bilo »normalno«. A je bilo življenje najstnika vse prej kot to.
Uriniranje v stekleničko
Pri 14 ali 15 letih je nazadnje zapustil posestvo, odtlej so ga iz sobe spustili včasih za kakšno uro ali dve, včasih pa le po petnajst minut na dan. Lulal je v plastenko, okna ni upal odpirati, da ga ne bi za to kaznovali. Prvo pravilo je bilo, da ga ne sme nihče videti. Edini stik s svetom je bil radio (izven njegove sobe), s pomočjo katerega je nekako uspel šteti leta. Skušal je ostati tudi na tekočem z aktualnim dogajanjem. Letno je dobil tri ali štiri knjige, nepoznane besede je iskal v slovarju. »Sam se je izobrazil,« piše v obtožnici. Starejši kot je bil, več ključavnic so dodajali na njegova vrata.
Za zlorabo je, seveda, vedel tudi oče, priklenjen na invalidski voziček, ki mu je včasih pustil gledati televizijo. Januarja lani je umrl, takrat pa je mačeha postala še bolj kruta. Od takrat je samo enkrat šel iz hiše na dvorišče, v povprečju pa je bil v sobo zaprt od 22 do 24 ur na dan.
Aretirana Kimberly Sullivan, ki so jo po plačilu 300 tisoč dolarjev varščine izpustili iz pripora, obtožbe zanika. Bila naj bi osupla, ko je slišala, kaj vse ji očitajo. Pravi, da moški v sobo ni bil zaklenjen in da se je prosto gibal po hiši, imel je streho nad glavo, na voljo pa tudi hrano. Po navedbah policije so ob vstopu v hišo na vratih sobe našli ključavnice.
