Kaj malo verjetno je, da se bo Mladen Samardžija - Maki, eden najbolj iskanih kriminalcev v Evropi, ki so ga pred dnevi prijeli v BiH, v kratkem znašel tudi pred slovensko roko pravice. Čeprav je za njim razpisana Interpolova tiralica in je na Europolovem seznamu 50 najbolj iskanih. Ni namreč samo slovenski, pač pa tudi bosanski državljan. BiH pa ni članica EU, kar zadevo močno zaplete.
Samardžijo so v BiH aretirali že lani, potem ko so v njegovem avtu našli 58.400 evrov gotovine. Že takrat so vedeli za Interpolovo tiralico in evropski nalog za prijetje, a ga je dvojno državljanstvo zaščitilo pred izročitvijo Sloveniji. Tokrat so ga pripadniki ministrstva Republike Srbske prijeli zaradi suma, da je v BiH vpleten v preprodajo več kot 40 kilogramov kokaina in pol kilograma heroina. Tudi ljubljansko okrožno sodišče ga išče zaradi drog. Zoper 33-letnega Makija, doma iz Kranja, je junija predlani podpisalo sklep o priporu zaradi delovanja v tako imenovani celici 2 slovenskega dela mednarodne hudodelske družbe kavaški klan. Bil naj bi med najpomembnejšimi člani celice. V obtožnici piše, da je od marca 2020 dobavljal drogo na območju Slovenije in po navodilih vodje Luke Arapovića prek šifrirane sky komunikacije koordiniral prevzem, prenos ter oddajo droge in denarja. V združbo naj bi pritegnil vsaj tri nove člane in z nezakonitimi posli v žep pospravil najmanj 38.000 evrov.
Preberite tudi: Mladen Samardžija je v priporu - foto in video
Države ščitijo svoje državljane
Na pravosodnem ministrstvu pojasnjujejo, da postopke izročitve med Slovenijo in BiH ureja pogodba iz leta 2002, po kateri se izročitev osebe ne dovoli, če gre za državljana pogodbenice. Izročitve se torej nanašajo na državljane tretjih držav, medtem ko Slovenija in BiH svojih državljanov druga drugi ne izročata. Oviro za izročitev praviloma pomeni tudi dvojno državljanstvo. BiH svojih državljanov ne izroča, četudi gre za hkratnega slovenskega državljana in njegovo izročitev Sloveniji. Tudi Slovenija ne izroča svojih državljanov, čeprav imajo hkrati še bosansko državljanstvo in jih za izročitev prosi BiH.
Aretacija Mladena Samardžije – Makija:
ЕКСКЛУЗИВНО - Снимак муњевите акције у којој је ухапшен Младен Самарџија#hapsenje #policija #jahorina #samardzija #mladensamardzija pic.twitter.com/LDQnUyzHaP
— ATV (@AtvBanjaluka) December 12, 2023
Če izročitev iskane osebe ni mogoča oziroma je zavrnjena zaradi državljanstva, obstajajo tudi drugi mehanizmi, kot na primer odstop kazenskega pregona v državo državljanstva osebe, dodajajo na pravosodnem ministrstvu. V razmerju med Slovenijo in BiH predstavlja pravno podlago za odstop in prevzem kazenskega pregona pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, ki ureja tudi druge oblike mednarodne pravne pomoči. A da bi v primeru Samardžije kazenski pregon prevzela BiH, prav tako ni pričakovati. To potrjuje primer Danijela Borojevića, za katerim sta bila prav tako razpisana Interpolova tiralica in evropski nalog za prijetje in predajo zaradi ropa banke v Celju leta 2002. Sedeminštiridesetletnika, doma iz Bistrice pri Tržiču, so pred dvema letoma aretirali v Banjaluki. Ker pa je še pred odločitvijo, ali ga bodo izročili, pridobil tudi bosansko državljanstvo, so postopek izročitve Sloveniji prekinili. »Dejstvo, da je obtoženec slovenski državljan, je v skladu s kazenskim postopkom tudi ovira, zaradi katere sodišče sojenja ne more odstopiti BiH,« so o tem primeru pojasnili na celjskem okrožnem sodišču.
V EU veliko enostavneje
Vse bi bilo drugače in veliko bolj enostavno, če bi Samardžijo ali Borojevića aretirali na ozemlju ene od držav članic EU. Nekdaj dolgotrajne postopke izročitve med državami EU je leta 2004 poenostavil evropski nalog za prijetje. Gre za čezmejni sodni postopek predaje zaradi kazenskega pregona, izvršitve zaporne kazni ali odvzema prostosti. Države EU tako ne morejo več zavrniti niti predaje svojih državljanov, razen če zoper iskano osebo zaporne kazni ne izvršijo same. In pa obvezno v primerih, če je bila oseba za isto kaznivo dejanje že obsojena, če gre za mladoletnika ali če v državi prijetja za konkretno kaznivo dejanje velja amnestija.
Zadnji znani statistični podatki se nanašajo na leto 2021, ko je bilo izdanih skoraj 15.000 nalogov za prijetje. Postopki so trajali v povprečju 20 dni, če je oseba s predajo soglašala, in 53 dni, če ni. Dejansko je bilo predanih 5144 ljudi. Tako kot v prejšnjih letih je šlo najpogosteje za tatvine, povzročitve premoženjske škode, kazniva dejanja, povezana z drogami, goljufije in koruptivna kazniva dejanja.
