Ameriški mediji poročajo o izkušnji ženske iz Kolorada: pred kratkim je dobila klic, ki ji je ustavil srce. Na drugi strani telefonske linije je bil namreč glas, ki je zvenel natanko tako kot njena hči. Govoril ji je, da je v hudih težavah in da nujno potrebuje denar. V paniki je mama nemudoma nakazala 2000 dolarjev, da bi jo rešila. Šele kasneje, ko ji je uspelo vzpostaviti stik s hčerko, je ugotovila, da je bila žrtev prevare. Njena hči je bila ves čas na varnem.
Ta primer ni osamljen. Gre za novo, rastočo obliko kriminala, ki jo poganja generativna umetna inteligenca, poroča časnik Wall Street Journal. Tehnologija, nekoč rezervirana za visokotehnološke studie, je zdaj dovolj napredna in dostopna, da lahko kriminalci z zgolj nekaj sekundami zvočnega posnetka – pogosto pridobljenega iz javno dostopnih videoposnetkov na družbenih omrežjih – ustvarijo prepričljiv posnetek glasu.
Resda v slovenščini tehnologija večinoma še ni tako zelo izpopolnjena, je pa lahko v nekaterih primerih že dovolj prepričljiva. Kdaj bo še boljša v našem jeziku, je zgolj vprašanje časa, zato so izkušnje bržkone pomembne tudi za nas.
Globoki ponaredek glasu
Ta tehnologija je sicer znana kot globoki ponaredek glasu. Prevaranti jo uporabljajo za čustvene prevare, pri katerih kličejo sorodnike, se pretvarjajo, da so v stiski (na primer da so udeleženi v nesreči, aretirani ali ugrabljeni), in zahtevajo takojšnje denarno nakazilo.
Prepričljivost teh ponaredkov je izjemna. Nedavni poskusi, ki so jih izvedli novinarji pri Wall Street Journalu, so pokazali, da je bilo potvorjene glasove njihovih sodelavcev skoraj nemogoče ločiti od pristnih. Ko umetna inteligenca zmore tako natančno posnemati intonacijo, čustva in edinstvene govorne vzorce, postane avtentikacija po telefonu izjemno težavna.
Ob tej visokotehnološki grožnji varnostni strokovnjaki presenetljivo ne predlagajo zapletenih tehnoloških rešitev, temveč nekaj povsem preprostega in analognega – družinsko geslo, kodo. Gre za preprost dogovor med najožjimi družinskimi člani o besedi ali frazi, ki jo poznajo samo oni. Ta beseda služi kot preprost, vendar izjemno učinkovit varnostni preizkus.
Storimo pa lahko še marsikaj drugega. Denimo če prejmete paničen klic nekoga, ki trdi, da je vaš družinski član in da nujno potrebuje denar, je najboljši ukrep, da ga takoj prekinete. Nato sami pokličite to osebo na njeno znano, shranjeno telefonsko številko, da preverite stanje.
Občutek nujnosti
Toda ker prevaranti pogosto ustvarijo izjemen čustveni pritisk in občutek nujnosti, žrtve v šoku morda ne morejo prekiniti. V tem primeru je ključno vprašanje: kakšno je družinsko geslo? Če klicatelj odgovora ne pozna, okleva, poskuša preusmeriti temo ali postane jezen, je to zanesljiv znak prevare. V takem primeru takoj prekinemo klic.
Tak preprost sistem deluje tudi v obratni smeri. Če se sami kdaj znajdete v resničnih težavah in morate poklicati ljubljeno osebo za pomoč, lahko klic začnete ali potrdite z geslom. To sogovorniku takoj potrdi, da ste res vi in da so razmere resne.
Uspešnost je odvisna od izbire same besede. Strokovnjaki svetujejo, da izberete nekaj, kar si je lahko zapomniti, vendar težko uganiti.
To pomeni, da se je treba izogibati očitnim izbiram, kot so imena hišnih ljubljenčkov, dekliški priimki, datumi rojstev ali naslovi, saj so te informacije pogosto dostopne na spletu ali jih je mogoče izslediti. Boljša izbira je naključna beseda iz otroštva, del kakšne družinske šale ali edinstvena fraza, ki ima pomen samo za vas.
V digitalni dobi, v kateri glas ni več neizpodbiten dokaz identitete, postaja ta preprost dogovor med družinskimi člani eno najmočnejših orodij za zaščito pred zahrbtnimi čustvenimi in finančnimi goljufijami, še pravijo strokovnjaki.
