»Mamo ste umorili z direktnim naklepom, zahrbtno in na grozovit način. O tem ni dvoma. Umrla je zaradi 17 silovitih vbodnih ran in vreznin, ki ste ji jih z nožem zadali po vratu, glavi in zgornjem delu prsnega koša. Da se je še poskušala braniti, kažejo številne poškodbe, ki jih je med obrambo dobila po rokah. Pri očetu je dejanje ostalo zgolj pri poskusu umora, a le, ker mu je uspelo pobegniti k najbližjim sosedom. Da je bilo dejanje storjeno tudi na zahrbten način, kaže dejstvo, da so vas starši le dan pred tem sprejeli v svoj dom, saj niso mogli slutiti, kaj načrtujete, niti niso pomislili, da bi lahko prišlo do tako brutalnega dejanja. Vi pa ste brez dvoma zlorabili njihovo zaupanje,« je 37-letnemu Gregorju Ducmanu, ki je 14. marca lani v Zalogu pri Šempetru v hiši svojih staršev umoril mamo in poskušal umoriti očeta, v obrazložitvi sodbe dejala predsednica senata Alenka Jazbinšek Žgank. Senat je Ducmana obsodil na enotno, 30-letno zaporno kazen, a pri odločitvi ni povsem sledil predlogu tožilke Marije Sladič. Slednja je namreč za umor mame predlagala 30, za poskus umora očeta pa 15 let zapora in enotno kazen 30 let. Predlagani kazni za umor senat ni sledil v celoti, obsodil ga je na 26 let zapora, in sicer zato, ker je bila prištevnost obdolženega zmanjšana, a ne bistveno. Pri očetu pa je ostalo zgolj pri poskusu, za kar je tako ali tako najnižja zakonsko predpisana kazen 15 let zapora.
Starši so mu omogočili
zdravljenje v tujini
Ducman je mamo 17-krat silovito zabodel s 36 centimetrov dolgim rezilom noža med spanjem, ko napada ni pričakovala, niti se ni mogla braniti. Zanjo usoden pa je bil vbod v zgornjo levo stran prsnega koša, ko ji je poškodoval tudi levo pljučno krilo, posledično je doživela kolaps in izkrvavela. Kljub številnim vbodom in v smrtnem strahu pred lastnim sinom je še vstala in se poskušala rešiti. Po nekaj korakih pa se je zgrudila in umrla.
Pomagati ji je poskušal oče obdolženega, a se je sin spravil tudi nadenj. Trikrat ga je zabodel z drugim, 21 centimetrov dolgim nožem v hrbet, še tri vreznine pa mu je povzročil z razbito skledo, a je okrvavljenemu in oslabljenemu očetu uspelo po pomoč zbežati k sosedom, s čimer si je rešil življenje.
Predsednica senata je Ducmana spomnila tudi na njegov zagovor, v katerem je trdil, da se mu je v otroštvu godila krivica. A številne zaslišane priče so povedale drugače – da so se starši zelo trudili, da bi se sin ozdravil od zasvojenosti s prepovedanimi drogami. Ne nazadnje so mu omogočili in mu finančno pomagali tudi, ko je kar trikrat odšel na zdravljenje v tujino. Zato sodišče tega dela zagovora ni vzelo kot verodostojno, saj je bilo staršem očitno mar za sina. Večji del sojenja pa se je senat ukvarjal tudi z obdolženčevo prištevnostjo in psiho. »Skrb vzbujajoče je predvsem, da niste občutili nikakršne krivde, temveč olajšanje. Češ da vam je tako ukazal neki Hari. Sklicevali ste se na neprištevnost. A glede na analizo vseh izvedenskih mnenj senat meni, da so bila vsa podana prepričljivo. Nobenega dvoma tudi ni, da ste imeli vse življenje težave s prepovedanimi drogami. A v času dogodka niste bili pod vplivom drog, vaša prištevnost je bila zmanjšana, a ne bistveno,« je Jazbinšek-Žgankova še dejala Ducmanu, ki je sodbo poslušal in tudi sprejel povsem mirno. Do pravnomočnosti sodbe, na katero je zagovornica Rosita Gabrilo napovedala pritožbo, Ducman ostaja v priporu, saj senat ocenjuje, da bi se zaporu morebiti poskušal izogniti. Ga je pa sodišče oprostilo plačila vseh stroškov, saj ne prejema nobenih dohodkov, niti nima premoženja.
