Vsako tretjo nedeljo v novembru poteka svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Njim in njihovim svojcem so se v zadnjih dneh na več prireditvah poklonili tudi pri nas. Vsako leto na cestah po svetu umre približno 1,19 milijona ljudi, od 20 do 50 milijonov jih je poškodovanih, pet milijonov jih ostane invalidnih. V Evropski uniji je na cestah lani življenje izgubilo 19.940 ljudi, okoli 110.000 jih je bilo poškodovanih. »Gre za epidemijo in tiho vojno, ki je velikokrat spregledana,« je poudaril predsednik zavoda Varna pot in predsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč Robert Štaba.
Od osamosvojitve leta 1991 pa do danes je na slovenskih cestah umrlo 7953 oseb, poškodovanih pa jih je bilo 337.152. V zadnjih letih so se številke smrtnih žrtev pri nas močno zmanjšale. Leta 2007 je na slovenskih cestah umrlo 292 ljudi, lani, v prometno najvarnejšem letu od začetkov spremljanja prometne statistike, pa 68. Hudo poškodovanih je sicer bilo 953 ljudi. Letos se je prometna varnost poslabšala. Po podatkih agencije za varnost prometa (AVP) jih je do vključno prejšnje nedelje, 9. novembra, umrlo že 84.
Manjka nam sočutnosti
Vsaka žrtev in vsako uničeno življenje zaradi prometne nesreče je nesmiselna tragedija, ki bi jo lahko preprečili, je ob spomeniku žrtvam prometnih nesreč na ljubljanskih Žalah komentiral generalni direktor policije Damjan Petrič. Policijski nadzor okoli martinovega je po njegovih navedbah pokazal, da »kot družba še vedno nismo dovolj sočutni in spoštljivi do življenja«, saj so ustavili številne voznike pod vplivom alkohola, odvzeli so tudi veliko vozniških dovoljenj. V Mozirju in Rogaški Slatini so, denimo, tako v nedeljo kot v torek ustavili voznico in voznika, ki sta bila obakrat konkretno pijana, zaradi začasne prepovedi vožnje pa v torek sploh ne bi smela biti na cesti.
Predstavniki varnosti v prometu si želijo, da na slovenskih cestah ne bi bilo mrtvih in hudo poškodovanih. »Naša skupna vizija, vizija 0, je ambiciozna, a edina legitimna – nič mrtvih in hudo poškodovanih na naših cestah. Prvi mejnik je do leta 2030 zmanjšati število smrtnih žrtev na največ 50 in hudo telesno poškodovanih na največ 400,« je povedala v. d. direktorice AVP Saša Jevšnik Kafol. Znova je opozorila na problematičnost morebitnega sprejetja predloga zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, saj izkušnje iz tujine kažejo, da se je v takšnih primerih število nesreč zaradi vožnje pod vplivom THC znatno povečalo.
Spomnila je tudi na odločitev ustavnega sodišča, da rezultat alkotesta ni več zadosten dokaz alkoholiziranosti: »Ta odločitev pomeni hladen tuš za vse deležnike, ki se že leta trudimo z različnimi akcijami ozaveščati in preprečiti, da bi vinjen voznik sedel za volan. In klofuta za tiste, ki so zaradi voznika pod vplivom alkohola izgubili drago osebo.«
Časa imajo leto dni
Kot smo že pisali, so ustavni sodniki protiustavnost našli v dejstvu, da se morajo opiti vozniki, pri katerih policisti z alkotestom ugotovijo prisotnost alkohola, izjaviti o tem, ali se z zapisnikom strinjajo ali ne. Po njihovem mnenju je nemogoče, da bi preizkušanec poznal koncentracijo alkohola v svojem organizmu še pred preizkusom z indikatorjem, kakor tudi vpliv dejavnikov nanjo (vse od telesne teže, količine in vrta alkohola, načina zaužitja, predhodno zaužite hrane …). Tako jih tudi ne bi znal uravnotežiti in posledično ne bi mogel vedeti, kakšen bi moral biti natančen rezultat. »Tako nihče ni zmožen potrditi, da je pozitivni rezultat pravilen,« so med drugim opozorili ustavni sodniki in sklenili, da pozitivni rezultat in preizkušančevo strinjanje z njim ne zadostita ustavnemu dokaznemu standardu, ki je potreben za obsodbo za prekršek.
Če se voznik z rezultatom ne strinja, mu policisti odredijo strokovni pregled oziroma ga preizkusijo z natančnejšim in zanesljivejšim etilometrom. Poročali smo že, da v Nemčiji, Avstriji, Franciji in še več drugih evropskih državah pri dokazovanju vožnje pod vplivom alkohola veljajo le dokazi z odvzemom in analizo vzorca krvi ali rezultati etilometra. Preizkusi z indikatorjem (alkotestom) pa se izvajajo le kot predhodni test, ki ga ni mogoče uporabiti kot dokaz v prekrškovnem postopku, na kar so opozorili tudi v ustavni odločbi.
Ustavni sodniki spornega določila niso takoj razveljavili. Državnemu zboru so naložili, da mora v roku enega leta odpraviti protiustavnost zakona, kljub temu pa se bo protiustavno določilo ta čas še vedno lahko uporabljalo.
