»Če gredo iz dvorane mediji, grem jaz tudi! Dovolj imam tega kriminala, ki ga počneta sodstvo in tožilstvo!« je včeraj vzrojil Ranis Smajlović, ko je sodnica Klavdija Bercieri sledila predlogu tožilke Janje Potisk, da se javnost izključi s sojenja. Ko je Smajlović vstal s stola, ga je sodnica vprašala, ali se ne namerava zagovarjati. On pa, da se bo, ampak ko »bodo mediji zraven«. A ko smo novinarji zapustili sodno dvorano, si je Smajlović premislil in ostal.
Smajlović je bil lani obsojen, da je decembra 2020 iz Švice odpeljal svoja mladoletna otroka, katerih skrbništvo je tamkajšnje sodišče dodelilo izključno njuni materi. Dobil je pogojno kazen leto in sedem mesecev zapora s preizkusno dobo treh let ter posebnim pogojem, da mora v mesecu po pravnomočnosti sodbe otroka vrniti, sicer bo moral v zapor. A višji sodniki so nato sodbo razveljavili in odredili novo sojenje. Menili so, da je bil Smajloviću nezakonit odvzem otrok sicer dokazan. Vendar pa bi morali pred izrekom kazenske sankcije in morebitnim posebnim pogojem bolj razčistiti, kakšne so zdaj razmere pri Hisenajevi.
Kje sta otroka, Smajlović še vedno noče povedati, vztraja pa, da sta preskrbljena, zdrava in srečna. Vseskozi trdi, da je ravnal samo v korist takrat tri leta stare hčerke in šestletnega sina. Materi naj bi skrbništvo dodelili, ne da bi njega kaj vprašali. Začelo se je, ko se je v Švici z otrokoma zatekla v varno hišo in trdila, da je bil obtoženi do nje nasilen. Kar on zanika. Ko so jih nato preselili k rejniški družini, naj bi otroka to težko prenašala, zelo naj bi trpela. Zato ju po enem od dogovorjenih stikov ni pripeljal nazaj. Odpeljal ju je v Slovenijo, v Zagorje, nato pa kdo ve kam.
V obtožnici tudi piše, da naj bi uslužbenki centra za socialno delo zagrozil, da je v primeru izročitve otrok pripravljen streljati na vse, ki bodo v postopku sodelovali. Po telefonu pa naj bi ministrstvu za delo napovedal teroristični napad. Obtožen je bil tudi, da je med aretacijo napadel policiste specialne enote, vendar so ga tega že pravnomočno oprostili.
Blaten in popljuvan
Novo sojenje so poskušali začeti junija, a se je obramba že takrat uprla predlogu tožilke za izključitev javnosti zaradi zaščite osebnega in družinskega življenja otrok in matere (javnost je bila izključena tudi z večine prvega sojenja). Smajlović je zahteval prisotnost novinarjev, da se bo, kot je dejal, vedelo, kaj se na sodišču dogaja, da se izve vse o delu sodišča in tožilstva. Predlagal je tudi izločitev sodnice in tožilke. Sodnici je med drugim očital, da je pristranska in zavlačuje postopek ter tako poskuša izsiliti, da bi povedal, kje sta otroka, ki bi ju potem deportirali v Švico.
Ker predlogu ni bilo ugodeno, so se včeraj sestali v isti zasedbi. In začeli z isto temo, (ne)prisotnostjo javnosti. Zagovornika Borut Markošek in Igor Grošelj sta dejala, da so mediji o primeru že veliko pisali, obtoženca »negativno stigmatizirali«, blatili in popljuvali. Če bodo na sojenju prisotni, pa se bodo seznanili z vsemi dokazi in izvedeli resnico. Izjavila sta, da tokrat sploh ne bo veliko govora o otrocih, ampak o Hisenajevi. Obtoženi je pritrdil, da so mu mediji v preteklosti uničili ugled, zdaj ko prihaja na dan resnica oziroma druga plat zgodbe, pa hočeta tožilstvo in sodišče to preprečiti, da bi »zakrila nezakonito in kriminalno delo sodišča«. Pooblaščenec oškodovancev Tomaž Čeč je odločitev prepustil sodišču.
Sodnica je na koncu pristala na izločitev javnosti. Kot je izjavila, obramba več kot očitno želi dokazati, da se mati otrok ukvarja s prostitucijo in da zato ni primerna za njihovo vzgojo. »Očitno je torej, da se bo obravnavalo njeno osebno življenje, kar vpliva tudi na življenje mladoletnih oškodovancev,« je pojasnila svojo odločitev.
