Trinajstletni Kosta K. je maja predlani na beograjski osnovni šoli z očetovo pištolo ubil devet vrstnikov in vratarja, dan kasneje je v okolici Mladenovca 20-letni Uroš Blažić v treh vaseh postrelil devet mladih, najmlajši je štel rosnih petnajst let. Na prvi letošnji dan je v strelskem pohodu v črnogorskem Cetinju 45-letni Aco Martinović v pol ure na več lokacijah ubil trinajst ljudi, od tega dva otroka. Na prvi pogled imajo storilci skupno to, da so moškega spola, da so napad izvedli s strelnim orožjem ter da se, po lastnih ali tujih navedbah, v okolici niso čutili sprejete.

Raziskave, tudi obširna organizacije Violence Project, kažejo, da je kar 98 odstotkov storilcev strelskih pohodov moških. Ali to dokazuje, da so ti bolj nasilni kot ženske? Forenzični psiholog Igor Areh se ne strinja: »Zaradi tega ne moremo reči, da so bolj nasilni. A moški svoje frustracije izražajo na drugačen način kot ženske, s telesno, ne pa verbalno agresijo. Nekateri so nezmožni na drugačen, primernejši način rešiti težave. V prej naštetih primerih skrajno destruktivno.«

Splošno uveljavljen profil storilca strelskega pohoda ne obstaja, obstajajo pa dejavniki tveganja, ki pri posameznikih povišajo možnosti za take napade. »Večina od nas takih težav nikoli ne izkusi. Govorimo o težkem otroštvu s fizičnimi ali spolnimi zlorabami, čustvenem zanemarjanju, brez podpore v družini, kjer se posameznik ne nauči konstruktivnega reševanja težav v socialnem okolju, veliko kaznovanja, medvrstniško nasilje … Lahko pa, seveda, od bližnjih in drugih, zaupanja vrednih, prihajajo spodbude ali motivacija za neprave ali ekstremne načine reševanja osebnih in družbenih problemov. Danes k razširjanju ekstremnih idej največ pripomorejo družbena omrežja, prek katerih se širijo lažne informacije, ki povzročajo jezo, ta pa se lahko pretvori v destruktivni napad,« našteva Areh.