»Odkar se spomnim, je bilo v družini nasilje. Rodila sem se vanj, to je bil edini svet, ki sem ga poznala,« je na sodišču včeraj pripovedovala ena od hčera 60-letnega obtoženca, profesorja na eni od ljubljanskih srednjih šol. Na zatožni klopi sedi zaradi nasilja nad nekdanjo ženo ter štirimi od njunih otrok. Družbo mu dela sedanja žena, ki naj bi s temi otroki prav tako ravnala surovo in jih zanemarjala. Zaposlena je v osnovni šoli v okolici Ljubljane. Med zaslišanjem njegove 18-letne hčerke ju je sodnica Polonca Valentinčič Bertoncelj odstranila iz sodne dvorane. Tako je priporočila izvedenka klinično psihološke stroke.
Kot piše v obtožnici, se je družinsko nasilje dogajalo med leti 2008 in 2014. Obtoženi naj bi ženo tepel, brcal, grabil za lase, zmerjal s prasico, kurbo, nehvaležnico, ponavljal, da ga je duhovno nevredna in vampirska mama. Po ločitvi je še vedno vsakodnevno hodila pomagat njemu in »novi«, če je hotela videti otroke, saj so ostali tam. »Večkrat jo je pretepel. V pralnici, kjer je preživljala največ časa, ko je bila pri nas. Za lase jo je vlekel, z glavo zabijal v tla, da je začela teči kri... Velikokrat sem jo videla z modricami in groznimi podočnjaki,« je hčerka pripovedovala na robu joka. Na mamo je bila zelo navezana, v pralnici jo je obiskovala na skrivaj in vedno z načrtom, kako bo ušla, če jo bodo zalotili. Sicer pa mame ni smela klicati mama, ta beseda je bila rezervirana za mačeho.
Oče jo je poslal živet k mami po desetem rojstnem dnevu: »Odšla sem zadnja. Najprej je poslal brata, ker je zbolel. Potem sestro, ker je začela dobivati slabe ocene. Zanj so morali biti vsi perfektni.« Najstarejši brat je odšel že prej, ob začetku študija. »Oče in mačeha sta bila zelo nepredvidljiva. Karkoli se je zgodilo, je bila naša krivda. Spominjam se, da oče ni znal zamenjati ventila. Prosil je mene, otroka, ki tega seveda nisem znala. In me je pretepel. Sicer pa je bilo večinoma tako, da se je spravil nad enega od nas, ostale pa prisilil, da so gledali. Če je bil zelo razdražen, je kaznoval tudi otroke, ki sta jih imela z mačeho,« je pričala in dodala, da je tudi te otroke ščuval k nasilju nad njimi. Vseskozi je ene in druge otroke primerjal med sabo. »Mi smo bili slabi, neumni, idioti. S sestro nama je govoril, da sva kurbi, prostitutki, in to pri najinih otroških letih,« je dejala. Da bi o nasilju komu povedala, ji ni prišlo niti na misel, saj je mislila, da je to normalno.
Praskanje do krvi
»Vedno je govoril, če se poškoduješ, te bom jaz še trikrat bolj. Ko sva s polsestro padli s kolesa, mu nisem upala reči, da sem se poškodovala. Enkrat sem se poškodovala pred blokom. Rana je bila takšna, da je bila potrebna šivanja. Pa nisem povedala, ker sem vedela, kaj bo. Močno bi me pretepel ali koga drugega vpričo mene. Ali pa bi me kam zaprl in po več ur stradal,« je pripovedovala. Z mačeho sta jo namreč zapirala v zimski vrt, tako kot najstarejšega brata. Njegovo kričanje zaradi udarcev je bilo slišati v stanovanje. Dvakrat je spala z njim v isti postelji in še vedno se dobro spomni, kako grozno je škrtal z zobmi in kričal v spanju. »Jaz pa sem se zaradi strahu in panike do krvi praskala po nogah,« je rekla. Sestro je tepel in zapiral v shrambo, da se še zdaj boji teme. Okoli te sestre so se morali včasih postaviti in peti, da je »prašič« in debela. »Zaradi tega sem imela hude nočne more,« je razložila. In še nekaj ne more pozabiti: da jim je oče, ko je ena od sester umrla v prometni nesreči, prepovedal jokati. Je pa od njih pričakoval, da ga tolažijo.
Tudi mačeha je otroke velikokrat vlekla za lase in jim pulila šope las. »Do mene je bila še bolj nasilna kot do drugih. Pogosto sem imela modrice, večinoma po nogah, enkrat pa tudi na očesu. Takrat mi je naročila, da ne bom slučajno povedala v šoli, da me je pretepla. Dala mi je tudi korektor, da se je to pokrilo. Večkrat sem imela prebito ustnico. Pogosto sem imela herpese, a me je kljub temu udarila v ustnico. In večkrat me je pretepla s krtačo za lase, enkrat mi je prebila čelo, » je opisovala. Ker je bila v športu boljša kot njena polsestra, s katero sta si bili blizu, ji je mačeha vsakršno tovrstno udejstvovanje prepovedala. »Najhujše pa so bile počitnice na morju. Bilo nas je veliko in ves čas sem morala pomivati posodo, čistiti, pometati. Nisem se smela igrati, kopati, tisti čas me je zaprla v šotor, češ da tega nisem vredna. Nisem smela brati knjig, sploh pa ne tistih iz knjižnice. Ko me je enkrat videla z izposojeno knjigo, me je tako pretepla, da sem ležala še pol ure,« se je spominjalo dekle, ki zdaj redno hodi k psihologu.
