Lanskega decembra, ko je mariborsko okrožno sodišče Aljaža Verhovnika zaradi poskusa uboja bivšega partnerja svoje žene obsodilo na pet let zapora, kar je najnižja kazen za to dejanje, se je zdelo, da je obtoženemu precej odleglo in da se bo zoper sodbo pritožilo kvečjemu tožilstvo, ki je terjalo višjo kazen. Zgodilo pa se je ravno obrnjeno – pritožil se je Verhovnik. Na včerajšnjo pritožbeno sejo na višje sodišče ni prišel, njegov zagovornik Igor Weindorfer pa je na javni seji nanizal tri razloge za pritožbo.
Pripombe o oteževalnih okoliščinah
Prvi razlog je bistvena kršitev določb kazenskega postopka, saj obramba meni, da je tožilstvo kljub spremenjeni obtožnici (iz poskusa umora v poskus uboja) v nekaterih delih očitke zoper Verhovnika zaostrilo. »Da je to nedopustno, smo izpostavili že v zaključni besedi, prvostopenjsko sodišče pa se v sodbi do tega ni opredelilo, zato sodba v tem delu ni obrazložena,« je poudaril odvetnik. Drugi razlog je višina kazni. Sodišče ni upoštevalo omilitvenih določil (izrek kazni pod zakonsko mejo) z obrazložitvijo, da je obtoženi dejanje storil z direktnim naklepom, premišljeno in da so bili vbodi usmerjeni v vitalne dele oškodovanca, predel glave in vratu. »Prvostopenjsko sodišče je nepravilno upoštevalo oteževalne okoliščine glede vbodov v vitalne dele telesa, saj so prizadeti vitalni deli telesa zajeti že v samem znaku kaznivega dejanja poskusa uboja, zato to ne more biti oteževalna okoliščina,« ocenjuje odvetnik Weindorfer. Tretji razlog za pritožbo je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Po oceni obrambe je sodišče nepravilno zaključilo, da je Verhovnik žrtvi z odvzemom mobilnega telefona onemogočil klic na pomoč. »Oškodovanec je imel pri sebi dva mobilna telefona. Lahko bi poklical na pomoč,« je še izpostavila obramba in senatu višjih sodnic predlagala, da Aljažu Verhovniku kazen znižajo ali sodbo razveljavijo.
Začasni vodja mariborskega tožilstva, višji tožilec Tilen Ivič, je predlogu obrambe nasprotoval. »Obdolženemu se s spremembo obtožbe očita milejše kaznivo dejanje. Obtožnica je bila v ponovljenem postopku spremenjena v delu, ki pomeni zgolj konkretizacijo izvršitvenega ravnanja,« je bil Ivič eksakten na pritožbeni seji in menil, da prvostopenjsko sodišče za omilitvena določila ni imelo podlage. »Izreklo je spodnjo mejo kazni in navedlo več oteževalnih okoliščin in ne le to, kar govori obramba,« je spomnil tožilec in senatu zato predlagal, da pritožbo obrambe zavrne kot neutemeljeno in potrdi prvostopenjsko sodbo. Kako bo odločilo višje sodišče, bo znano predvidoma čez en mesec.
Žrtvi je uspelo pobegniti
Verhovnik je bivšega partnerja svoje žene napadel 16. januarja v Poljčanah. Kot rečeno, je bil najprej obtožen poskusa umora, kar je v preteklosti celo priznal in bil na predobravnavnem naroku obsojen na sedem let zapora, vendar sodba ni obveljala, saj so višji sodniki pritrdili obrambi, da prvostopenjsko sodišče ni preverilo, ali Verhovnik razlikuje med očitki, kot so poskus umora, poskus uboja in poskus uboja na mah, in da se tako ne ve, ali je obtoženi sploh vedel, kaj je priznal. Senat višjega sodišča je primer vrnil na začetek in v sklepu o razveljavitvi sodbe poudaril, da v obtožnici v opisu dejanja niso zajeti zakonski znaki poskusa umora na zahrbten način, zaradi česar je nosilka obtožnice, tožilka Tadeja Majcen, tik pred koncem ponovljenega sojenja prvotni očitek o poskusu umora spremenila v poskus uboja.
Predsednica prvostopenjskega senata Maša Blažeka je v obrazložitvi sodbe, s katero je bil Verhovnik obsojen na pet let zapora, spomnila, da je obtoženi dejanje dobro načrtoval. Na dom oškodovanca se je pripeljal oborožen z nožem in dletom. Iztaknil je napajalni kabel iz varnostne kamere in žrtev počakal v zasedi. Ko je nekdanji partner njegove žene prišel domov in se sklonil k svojemu psu, je Verhovnik s strani skočil nanj in ga napadel. Z dletom in nožem ga je zabodel v lice, obe strani vratu in levi bok, ga tudi davil, ker pa je med prerivanjem Motalnu nekako uspelo pobegniti, se je vse skupaj končalo zgolj z lažjimi poškodbami.
