Tridesetletni Urban R., ki je po neuradnih podatkih v četrtek v Logatcu do smrti zabodel 88-letnega dedka, je že pred tremi leti z nožem poskušal ubiti znanca, ki sta ga v času strogih protikoronskih ukrepov začasno vzela pod streho. Njo je dvakrat zabodel v hrbet, njega pa po dvakrat v hrbet in prsi. Rane bi lahko bile usodne, če nož ne bi zgrešil vitalnih organov, tudi zdravniška pomoč je prišla zelo hitro. Psihiatrični izvedenec je ugotovil, da ima paranoidno shizofrenijo – v blodnjah je bil prepričan, da sta ga poskušala zastrupiti. Vsi naj bi uživali tudi psihoaktivne snovi.
Zaradi neprištevnosti so mu izrekli varnostni ukrep obveznega zdravljenja na forenzičnem oddelku mariborske psihiatrije. Sojenje so sicer zaključili zelo optimistično. Urban R. je obljubil, da bo v prihodnje jemal zdravila z besedami, da je za to odgovoren družbi. Je pa rekel, da bi dolgotrajno zdravljenje na zaprtem oddelku zanj pomenilo kazen. Izvedenec je povedal, da je bolezen zazdravljena, da ni jasnih znakov duševne motnje in da tudi prisluhov nima več. »Seveda pa obstaja nevarnost ponovitve, če bi opustil jemanje zdravil ali znova posegel po psihoaktivnih sredstvih. Nadaljnje zdravljenje je nujno, pa tudi socializacija,« je takrat ocenil psihiater. Sodnica je zaključila, da ga glede na dobre obete po šestih mesecih na psihiatriji čaka postopno sproščanje režima. Kar se je očitno zgodilo. Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu namreč sodišče preverja na šest mesecev in vsakič znova odloči, ali je še potreben. Kazenski zakonik določa, da za neprištevnega storilca lahko traja največ pet let.
Vprašljiva časovna omejitev
Prištevnost sodišče ugotavlja na podlagi psihiatričnih ocen. »Ugotavljamo, ali je bila sposobnost posameznika razumeti pravi pomen svojih ravnanj zmanjšana, bistveno zmanjšana ali celo odpravljena. Prav tako, ali je bila zmanjšana, bistveno zmanjšana ali odpravljena sposobnost nadzora lastnega ravnanja,« je razložil sodni izvedenec za psihiatrijo dr. Peter Pregelj. Pogoj za izrek ukrepa je tudi, da je šlo za kaznivo dejanje z zagroženo zaporno kaznijo najmanj enega leta. Po zakonu mora na podlagi teže dejanja in stopnje storilčeve motenosti sodišče ugotoviti, da bi na prostosti lahko storil hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je »to nevarnost mogoče odpraviti s takim zdravljenjem v zavodu, ki ustreza posebnim varnostnim pogojem«.
Kako je bilo z obveznim zdravljenjem Urbana R. v psihiatrični bolnišnici in potem, ko je sodišče ta ukrep ukinilo, bo povedal izvedenec, ki bo ugotavljal tudi njegovo stanje med napadom na dedka. Zanj to sicer ne velja, se pa problem pojavi tudi, če se posamezniku v petih letih stanje ne izboljša. V tujini varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja ni nujno časovno omejen. »Naša omejitev se mi strokovno ne zdi utemeljena, ker se nekaterih psihičnih motenj v tem času ne more pozdraviti. Lahko se zgodi, da ima na primer bolnik shizofrenijo, odporno proti zdravljenju. Ko se varnostni ukrep izteče, ima še vedno lahko misli in načrte, da bo komu nekaj naredil,« pravi Pregelj.
Kaj potem? Če so (v tem primeru po zakonu o duševnem zdravju) izpolnjeni pogoji za zdravljenje brez privolitve (tudi o tem odloča sodišče, a ne kazensko), ga je možno zdraviti pod posebnim nadzorom
na psihiatričnem oddelku. A navadno so to krajše hospitalizacije. Sledi možnost zdravljenja pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, a pacient biva doma. Sodišče potrebnost tega ukrepa preverja na šest mesecev.
Na koncu je možno še zdravljenje brez privolitve na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda. »Ti zavodi pa so prezasedeni. Težava nastopi, ko ljudje dobijo sklep sodišča, pa v njih ne dobijo mesta. Kot bi na zapor čakali doma,« razmere opisuje psihiater.
