»Ne razumem ne obtožbe ne sodbe. Zgodila se mi je sodna krivica. Bojim se za svoje življenje … Da me tu kdo obišče in mi zada končni udarec, da se ne bi razkrilo dejansko stanje in pravi akterji,« je včeraj iz mariborskega zapora prek videokonferenčne povezave višjim sodnikom v Ljubljani govoril 46-letni Kamničan Sašo Škvorc. Senat pod vodstvom Borisa G. Hrovata je namreč obravnaval pritožbi, ki sta ju z zagovornikom Petrom Kobentarjem vložila na sodbo, s katero je bil Škvorc pred enim letom obsojen zaradi davčnih zatajitev in pranja denarja. Dobil je štiri leta zapora in 3000 evrov denarne kazni, plačati pa mora še dobrih 314 tisočakov nezakonito pridobljenega denarja. Obtoženi je sodbo označil za zmoto in predlagal novo sojenje.

Za Škvorcem, pravnomočno že obsojenim zaradi lahke telesne poškodbe, ponarejanja listin in kaznivega dejanja, povezanega z drogo, je sodišče že dvakrat razpisalo tiralico. Prvič so ga ujeli decembra 2020, ko je prestal zaporno kazen in bi mu morali soditi še zaradi davčnih utaj in pranja denarja, pa je spet izginil. Nekaj mesecev pozneje, februarja lani, so ga prijeli na Kanarskih otokih. Bival je v zapuščenem poslopju na južni obali Tenerifa, česar lastniki parcele niso odobravali. Ko naj bi jih od tam začel še poditi s sekiro, so klicali policijo. Naslednji dan so na istem otoku prijeli tudi Slovenko Ireno Vrtačnik, ki so jo iskali zaradi nastopa poldrugega leta zaporne kazni zaradi goljufije; šlo je za drug primer, a je povezana tudi s Škvorčevim.

Februarja lani so ga prijeli na Kanarskih otokih. Bival je v zapuščenem poslopju na južni obali Tenerifa, česar lastniki parcele niso odobravali. Ko naj bi jih od tam začel še poditi s sekiro, so klicali policijo.

Obramba: Delal po navodilih

V obtožbi piše, da je Škvorc kot zakoniti zastopnik Zavoda Arena B52, filmska produkcija, dacarjem predložil davčna obračuna za junij in avgust 2012, s katerima je uveljavljal vračilo vstopnega DDV, vendar sta temeljila na lažnih računih. Za junij je uveljavljal vračilo 287.600 evrov, za avgust pa 383.600 evrov. Denar je prejel, za avgust sicer nekoliko manj: zaradi zapadlega davčnega dolga »le« dobrih 350.000 evrov. Da bi nato prikril izvor denarja, naj bi ga s Tomažem Režkom poskušala oprati. Škvorc je okoli 287.600 evrov (kot posojilo) nakazal na avstrijski bančni račun Irene Vrtačnik, približno 320.000 evrov pa Režkovi firmi Sporočilo 14. Skoraj 300.000 evrov je banka z enega od obeh računov, kamor je bil nakazan denar davčnega organa, še pravočasno blokirala, kje je končal preostali denar, pa ni znano.

Sodna preiskava je tekla tudi zoper Vrtačnikovo in Zavod Arena B52, a je tožilstvo na koncu obtožilo le Škvorca in Režka. Ker prvi za sodišče sprva ni bil dosegljiv, so drugemu sodili posebej in dobil je slabi dve leti zapora. Škvorc je že od začetka krivdo zanikal. Po njegovih besedah je leta 2012 od Vrtačnikove kupil firmo, ki jo je sicer preimenoval, a je vse posle še vedno urejala prejšnja lastnica. Vse je delal po njenih navodilih in verjel v zakonitost poslov. »Bil sem grešni kozel,« se je zagovarjal. Vrtačnikova, zaslišana kot priča, pa je to zanikala, češ da se po prodaji s firmo ni več ukvarjala. Je pa rekla, da je dobila nakazanih kakih 100.000 evrov, a da je šlo za posojilo.

Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da njena vloga ni tako nedolžna, kot jo je poskušala prikazati. Pa vendar ni podvomilo o Škvorčevi krivdi: šlo da je za skrbno pripravljen načrt preslepitve. Odvetnik Kobentar je včeraj vztrajal, da to ni res. Poudaril je, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, in kot nerazumljivo označil dejstvo, da tožilstvo ni preganjalo Vrtačnikove. Ponovil je, da ji je Škvorc le naivno in lahkomiselno sledil. Zagovornik je zato višjim sodnikom predlagal razveljavitev sodbe ali pa vsaj novo sojenje pred povsem spremenjenim senatom. 

Priporočamo