Ortaköy je predel Istanbula, ki nikoli zares ne spi. Pod znamenitim mostom čez Bospor se vije vonj po morju in okusni hrani, medtem ko turisti in domačini polnijo ozke ulice. Prav v ta živahni vrvež je sredi novembra prispela štiričlanska družina iz Hamburga. Starša turških korenin sta želela svojima otrokoma, triletnemu Kadirju in šestletni Masal, pokazati lepote mesta na dveh celinah.
Toda namesto spominov na orientalsko pravljico se je njihov obisk končal v tragediji, ki je pretresla tako Turčijo kot Nemčijo. Kar se je sprva zdelo kot nesrečen primer hude zastrupitve s hrano, se je po tednih negotovosti in forenzičnih analizah izkazalo za nekaj veliko bolj zloveščega in sistemskega.
Ko hrana ni krivec
Ko so se prvi simptomi – slabost, bruhanje in neznosne bolečine – pojavili pri vseh štirih družinskih članih, je bil prvi osumljenec očiten. Družina je pred tem jedla v enem izmed številnih uličnih lokalov. V mestu, kjer je to del kulture, so prebavne težave občasno tveganje, ki ga turisti vzamejo v zakup.
Družina je bila ob pojavu hudih težav prepeljana v bolnišnico, kjer pa se je njihovo stanje drastično in hitro slabšalo. Zdravniki so bili nemočni. Najprej sta bitko za življenje izgubila mala Kadir in Masal, kmalu za njima njuna mati. Oče, ki je v agoniji preživel še nekaj dni, je bil tudi žrtev te tihe tragedije.
Hitrost in brutalnost smrti sta begali zdravnike. Klasična salmonela ali E. coli redko ubijeta štiri ljudi v tako kratkem času s takšno silovitostjo.
Zdaj, kakšna dva tedna po tragediji, je poročilo inštituta za sodno medicino, na katerega sta se sklicevala turški novičarski portal T24 in televizijska mreža Halk TV, končno razblinilo dvome. V krvi žrtev, v njihovi želodčni vsebini in v ostankih hrane niso našli nobenih sledi bioloških toksinov. Hrana v Ortaköyju je bila neoporečna.
Morilec namreč ni bil na krožniku, temveč v zraku.
Smrtonosna kemija
Obdukcija je razkrila trdne dokaze o zastrupitvi s fosfinom. Gre za izjemno strupen plin, ki nima barve, ima pa značilen vonj po gnilih ribah ali česnu, ki pa ga je v nižjih koncentracijah mogoče spregledati ali zamenjati za druge vonjave v urbanem okolju.
Pogosto ga uporabljajo v kmetijstvu za zaplinjevanje silosov z žitom, da uničijo škodljivce, ali v tabletah aluminijevega fosfida, ki reagirajo z vlago v zraku in sprostijo smrtonosni plin. Njegova uporaba v bivalnih prostorih, zlasti v hotelih, pa je strogo prepovedana in v nasprotju z vsemi varnostnimi protokoli.
Vendar preiskava kaže na to, da je bil v hotelu, kjer je bivala družina, izveden nestrokovni postopek dezinsekcije. Poročila navajajo, da so upravitelji hotela verjetno želeli zatreti izbruh posteljnih stenic, ki so v zadnjih letih postali globalna nadloga v turističnih nastanitvah. Namesto varnih, vendar dražjih in dolgotrajnejših metod, so se zatekli k radikalni rešitvi.
Ko aluminijev fosfid uporabijo v zaprtem prostoru, postane soba plinska celica. Plin zavira sposobnost telesnih celic, da uporabljajo kisik, kar povzroči odpoved srca in pljuč. Žrtve se dobesedno zadušijo na celični ravni, čeprav je okoli zrak.
Turški mediji poročajo še, da so forenziki našli neposredne dokaze o uporabi tega sredstva v hotelskih prostorih. Reakcija oblasti je bila tokrat hitra. Hotel je bil nemudoma zaprt in zapečaten, policija pa je v obsežni raciji pridržala enajst oseb, povezanih z upravljanjem hotela in izvedbo usodne dezinsekcije.
