»S kopilotom sva storila vse, kar je bilo treba, v vseh fazah leta sva spoštovala predpise o varnosti letalskega prometa in upoštevala pravila letenja. Kljub neprestanemu skrbnemu opazovanju zračnega prostora padalca nisem opazil, kot senco sem ga zaznal šele tik pred trkom,« se je danes na sodišču zagovarjal Peter Žvab, pilot ultralahkega motornega letala, ki je pred prvomajskimi prazniki leta 2020 trčil v 34-letnega jadralnega padalca Danjela Kovšco. Nesrečnemu padalcu je pri trku potrgalo vrvice padala, zaradi česar je prosto padel na travnik in umrl. Pilot in njegov sopotnik sta se ob zasilnem pristanku letala huje poškodovala, letalski trup se je prelomil na pol.
Tožilstvo Žvabu očita, da je letel prenizko, da ni bil pozoren na dogajanje v zračnem prostoru, kjer so pogosto prisotni jadralni padalci, in da je bil med letenjem okupiran s fotografiranjem. Zaradi suma kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst prometa mu grozi do osem let zapora. A Žvab se za nesrečo ne čuti odgovornega, mu je pa žal njenih posledic, smrti padalca in poškodb, ki sta jih utrpela s sopotnikom, prav tako pilotom, Andrejem Troštom. »V mislih sem verjetno tisočkrat premislil to pot, pa še vedno ne morem doumeti in si razložiti, kako je do nesreče prišlo, kako se je lahko zgodil ta mrtvi kot,« je Žvab pojasnil sodnici.
Počilo približno 450 metrov
nad tlemi
Žvab in Trošt sta večkrat letela skupaj, tudi tiste lepe sončne sobote sta se kljub priporočilu, naj se zaradi epidemije koronavirusa ljudje odpovedo vsem nepotrebnim stvarem in adrenalinskim športom, odpravila na šolski krog nad Ajdovščino. Vzletela sta z ajdovskega letališča, Žvab je sedel na desnem, Trošt kot kopilot na levem sedežu. Trošt je s seboj vzel fotoaparat, da bi iz zraka slikal svojo rojstno vas Dolgo Poljano. Trdita, da se med poletom nista pogovarjala, da sopotnik pilota ni motil ali ga celo usmerjal, kje naj leti. Po približno petnajstih minutah leta, ko sta letela proti vzhodu, bila sta med Dolgo Poljano in Budanjami, približno 450 metrov nad tlemi, je počilo. Padalec, ki je pred tem vzletel z vzletišča na Kovku, je priletel v sprednji desni predel letala, kjer je imel pilot nogo. Tik pred tem je Trošt posnel zadnjo fotografijo.
»Nesrečno naključje,« je Žvab večkrat poudaril in dodal, da nesreče ne bi mogel preprečiti, saj padalca ni videl. Temu je na zaslišanju pritrdil tudi Trošt. »Letel je naravnost, ni spreminjal višine, nobenih nevarnih manevrov ni izvajal. Tudi sam nisem ničesar videl, nenadoma je počilo, nisem vedel, od česa. Slišal sem zvok drobljenja plastike in Petra, ki je dejal, da sva zadela padalca. Začela sva padati, zavpil sem samo še: 'Padalo, padalo!'« je Trošt opisal trenutek nesreče in njegove prošnje pilotu, naj sproži reševalno padalo. »Samega trka se spomnim, spomnim se lomljenja konstrukcije, potem sem za hip zaprl oči, se izgubil, potem pa odprl padalo, letalo takrat ni bilo več obvladljivo, bilo je grozljivo,« je sekunde groze v zraku opisal še pilot. Po pristanku je iz razbitin letala zlezel s pomočjo rok, na nogah je imel dva odprta zloma. Takrat so že prihiteli očividci in v strahu, da bi letalo zajel ogenj, pilotu pomagali na varno. Trošt se je s počenim vretencem iz razbitin rešil sam.
Pilot: Višina je bila primerna, fotografiral nisem
Žvab je izkušen pilot, dovoljenje za letenje z ultralahkim motornim letalom je dobil leta 1997. »Višina, na kateri sva letela, je bila primerna. Šlo je za šolski let, kjer moraš leteti na taki višini, da lahko varno pristaneš na letališču, če gre kar koli narobe,« je zavrnil očitek izvedenca letalske stroke, da je letel prenizko. Tudi tega, da je v padalca priletel čelno, ne priznava. »Če bi se približevali čelno, bi ga videl in se pravočasno umaknil. Nisem ga videl. Na žalost,« je znova ponovil in opozoril, da je pred in med letom nenehno opazoval zračni prostor, a na njem ni zaznal nobenega padalca, o bližini padalca ga niso obvestili niti z letališča, priznal pa je tudi, da je bila tisti čas prisotnost padalcev v zraku glede na dopoldanski čas, ko še ni prave termike, in razglašene ukrepe za zajezitev epidemije covida manj verjetna. Zavrnil je tudi očitke o fotografiranju. »Nisem fotografiral, leta nisem prilagajal fotografiranju, sopotnik me zaradi tega med letom ni motil, ne morem torej sprejeti očitka, da sem bil okupiran s fotografiranjem,« je zatrdil. Sojenje se bo nadaljevalo septembra, ko sodišče pričakuje dopolnjena izvedenska mnenja strokovnjakov letalske in medicinske stroke.