Nancy Crampton Brophy ni tipična osumljenka umora. Stara je 71 let, daljši beli lasje ji med obravnavo, ki ji na trenutke domnevno težko sledi, silijo na obraz. Na sodišču v Portlandu v Oregonu ji sodijo zaradi umora moža Dana, priljubljenega kuharja in strokovnjaka za gobe. Zanj sta bila junija 2018 na inštitutu za kulinariko usodna dva strela. Neznani storilec – tožilstvo je prepričano, da je to Nancy – se mu je med pripravo na učno uro priplazil za hrbet, ga ustrelil, ko se je zgrudil na tla, pa ga je ustrelil še v prsi. Nasilna in nesmiselna smrt moškega, ki je prosti čas posvečal dobrodelnosti, je pretresla svet kulinarike, njegove učence, prijatelje, sorodnike. A njihova bolečina se ni mogla primerjati z žalostjo vdove. Zavarovalničarka, v prostem času navdušena piska romantičnih romanov, je bila skrušena. »Moj mož in moj najboljši prijatelj je bil včeraj zjutraj ubit. Nikakor ne morem dojeti, kaj se je zgodilo,« je dan po umoru zapisala na facebooku. Tri mesece kasneje, ko so jo aretirali, so bili še bolj šokirani vsi drugi. In da je ironija še večja, je pred desetletjem Nancy na svoji spletni strani objavila šaljiv, na trenutke sarkastičen esej z naslovom Kako umoriti moža. Na njenem računalniku je policija našla tudi zgodovino iskanja članka z naslovom Deset načinov za prikritje umora.
Vse sledi so vodile do »užaloščene« vdove, tudi nadzorna kamera jo je usodnega jutra ulovila pred moževim delovnim mestom. »Ta oseba je res videti tako kot jaz. A se ne spomnim, da bi bila tam. Saj veste, kaj pravijo – starost ni za mehkužne,« se je na sodišču izgovarjala na senilnost. A čeprav se ne spominja, da bi bila v bližini kraja umora v času umora, se spominja, da je tisti dan v bližini videla »skrivnostnega« možakarja v belem kombiju. Prepričana je, da je njenemu soprogu sodil prav on. A dokazov za to ni.
»Bilo je, kot bi izgubila roko. Del sebe. Brez njega nisem tako dobra, kot sem bila z njim. Z njim sem bila najboljša različica sebe,« je v solzah razlagala o Danu, s katerim sta skupaj preživela dvajset let. Tožilstvo ji ne verjame. Prepričano je, da je z možem hladnokrvno obračunala zaradi 1,4 milijona zavarovalnine. Dan naj bi bil zadovoljen s preprostim življenjem, Nancy pa naj bi vedno stremela k nečemu več. Imela sta finančne težave, njeno pisanje ni bilo donosno, posegala sta že v pokojninski sklad. Le štiri dni po umoru je detektive (neuspešno) prosila za dokazilo, da ni osumljena umora, da bi lahko podala vlogo za izplačilo zavarovalnin.
Porota eseja o umoru ne bo brala
Obramba vztraja, da je primer zgrajen na posrednih dokazih. Pištolo, ki so jo našli pri njej, naj bi kupila skupaj z Danom, Nancy pa da je neizsledljiv drsnik in cev naknadno kupila v raziskovalne namene za eno od svojih knjig. V enem od zapisov je, kot rečeno, tehtala prednosti in slabosti umora »zlobnega« moža, kar bi jo osvobodilo, a le, če je ne bi nikoli ulovili. Tehtala je tudi med nožem in pištolo, prvi je zelo oseben, druga za seboj pusti preveč krvi. A porota tega ne bo brala, je odločil sodnik. Esej je namreč napisala že pred več kot desetletjem in bi pri poroti izzval zgolj nepravične predsodke.
