Notranji minister Boštjan Poklukar je med nedavnim obiskom v Posočju izjavil, da bo treba brezplačno izvajanje gorske reševalne službe spremeniti. In da je »nedopustno, da slabo ali neprimerno opremljeni pohodniki spravljajo v nevarnost gorske reševalce in helikopterske posadke«. »Na notranjem ministrstvu prepoznavamo potrebo po novi ureditvi reševanja. Kot je minister že večkrat poudaril, se v gore še vedno odpravlja veliko oseb, ki niso ustrezno pripravljene in primerno opremljene. Zato so pogosteje izpostavljene številnim nevarnostim, prav tako gorski reševalci in posadke helikopterjev ob njihovem reševanju. Zato je treba po vzoru tujih držav plačilo tovrstnih reševanj urediti drugače, saj se prepogosto dogajajo,« so nam na notranjem ministrstvu odgovorili na vprašanje, ali v zvezi s spremembami že kujejo načrte, kakšni so in ali bodo sledili praksi katere od tujih držav.

En primer neutemeljenega klica na pomoč

Da ne gre za izstopajoče, nevsakdanje primere, kaže nedavno reševanje štirih pohodnic s Turskega žleba. Planinke iz tujine je na poti na bivak pod Skuto ujela noč, planinsko pot pa so zgrešile. »Slabo opremljene in premalo izkušene za takšno pot so se odločile poklicati na 112, kar je bila njihova edina pametna odločitev ta dan,« so nočno reševalno akcijo komentirali celjski gorski reševalci. Varovane na kratki vrvi so jih pospremili do Okrešlja, kjer so jim ponudili okrepčilo, v dolino pa je ekipa z rešeno četverico prispela okoli enih ponoči.

Letos policija obravnava en primer neutemeljenega klica na pomoč v gorah – gre za kaznivo dejanje zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost. Malomarnost osebe, ki je povzročila ogroženost ali nesrečo oziroma stanje, zaradi katerega je bilo potrebno reševanje, je ugotavljala v 27 od skupno 179 reševanj. Policijski helikopter je sicer do 13. oktobra posredoval v 182 reševanjih, lani v stotih, predlani pa v 107. Letos podatki odstopajo, ker je letalska policijska enota opravljala dežurstvo v 110 od 121 dni dežurstev. V preteklih sezonah pa se je dežurstvo med policijo in Slovensko vojsko delilo na pol, so pojasnili na policiji. Letos je do konca septembra vojaški helikopter posredoval 56-krat (65 ur, sodelovalo je 71 ljudi), lani 181-krat (222 ur in 204 osebe) in predlani 145-krat (166 ur in 176 oseb).

Nekritična preslikava tujih praks neprimerna

Na vprašanje, ali so spremembe potrebne, na upravi za zaščito in reševanje odgovarjajo, da pri nas sistem gorskega reševanja temelji na predanih in strokovno usposobljenih gorskih reševalcih prostovoljcih. Gre za specifičen sistem, pravijo, zato bi bilo nekritično, necelovito prenašanje tujih praks neprimerno in bi bistveno vplivalo na standard varnosti, sistemskost ter trajnost zagotavljanja reševanja ter delovanja sistema. Res se število nesreč, pri katerih sodelujejo gorski reševalci, povečuje, so potrdili, zato so se sredstva za delovanje Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) v zadnjih letih praktično podvojila. Reševanja, ki so zdravstveno »indicirana«, krije tudi zdravstveno zavarovanje, stroške uporabe helikopterja pa proračun. To velja tudi, če je treba s helikopterjem prepeljati reševalne ekipe ali opremo, za reševanje samo pa ni potreben.

Pravijo, da ni primerno govoriti o plačljivosti ali brezplačnosti reševanja, ampak glede na veljavni zakon o varstvu pred naravnimi nesrečami o »povrnitvi sorazmernega dela stroškov intervencije oziroma povrnitvi stroškov intervencije, ki so posledica namere ali velike malomarnosti povzročitelja nesreče ali ogroženosti, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, zaščitnih in reševalnih intervencij, sanacije in vzpostavitve v prejšnje stanje, ter odškodnin fizičnim in pravnim osebam«. Uprava pripravlja predloge možnih dopolnitev zakona oziroma pripravo podzakonskega predpisa, da bi določili pogoje kritja sorazmernega deleža stroškov intervencije oziroma določili prekrškovne določbe.

Gorski reševalci pomoči nikoli ne odklonijo

Pri GRZS pa so poudarili, da stroški reševanja in morebitno uveljavljanje povračil niso v njihovi pristojnosti. Kot prostovoljna služba, ki jo financira država, od ponesrečencev tega ne terjajo in tudi ne nameravajo. Na vprašanje, ali jih ljudje kličejo tudi v nenujnih primerih, odgovarjajo, da je nujnost stvar subjektivne presoje posameznika. Pomoči nikoli ne odklonijo, njihova glavna skrb je varnost. Glede zavarovanja pohodnikov menijo, da mora vsak poskrbeti za svojo varnost in ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki je prilagojeno naravi ture. »To je del odgovornega načrtovanja vsakega pohoda ali vzpona. Kar se zakonskega urejanja obveznosti zavarovanja za zahtevnejše ture tiče, pa je to odločitev, ki je v pristojnosti države,« odgovarjajo.

Sicer pa se v zadnjem času zavzemajo predvsem za zakonsko ureditev statusa gorskih reševalcev in gorskega reševanja nasploh. »Prostovoljno rešujemo in tako bomo tudi nadaljevali. Menimo pa, da bi bilo treba čim prej sprejeti zakonodajo, ki bi uredila in ustrezno priznala ter podprla našo vlogo,« so pojasnili. S predlogi zakonskih rešitev so že seznanili pristojno ministrstvo in predsednico državnega zbora, zdaj pa čakajo na odziv. Za primer so navedli septembrsko nočno reševanje zaplezanih alpinistov v Planjavi, ki so ga izvedli člani GRS Kamnik: »Bilo je izjemno zahtevno, trajalo je vso noč, reševalci pa so morali zjutraj po koncu intervencije brez prepotrebnega počitka v službo. Velik problem so tudi povsem neustrezni prostori nekaterih društev, GRS Kranj na primer prostorov sploh nima, zgolj zamreženo garažo.«

Kar zadeva sistemsko ureditev gorskega reševanja, jim je za zgled zakon, ki ureja delovanje gasilcev. V tujini pa je odličen primer Hrvaške. »Tam so gorski reševalci dobili svoj zakon, kar je v zadnjih letih močno izboljšalo njihovo delovanje. Hrvaška GRS je v tem času v balkanski regiji izjemno napredovala – pridobili so ogromno znanja, izboljšali tehnično opremljenost in ugled,« so poudarili.