»Hvala Bogu, da so jo našli!« je za medije s solzami v očeh in olajšanjem v srcu izdahnil sosed dveletne Dunje Marković. Deklica je včeraj popoldan izginila z domačega dvorišča, na katerem se je igrala z bratcem in drugimi otroki. S posnetka kamere bližnje hiše je bilo razvidno, da se je v določenem trenutku ločila od ostalih otrok, se oddaljila od hiše in se odpravila proti njivi. Potem je izginila z vidnega polja kamere.
V kraju Ub, 63 kilometrov jugozahodno od Beograda, je spomin na izginotje še ene deklice (a iz Bora na drugem koncu države) še preveč svež. Čez nekaj tednov bodo tam zabeležili leto dni od začetka kalvarije male Danke Ilić, ki je takrat prav tako izginila z domačega dvorišča. A se je za razliko od tistega primera ta končal srečno. Dunjo so po celonočni iskalni akciji danes zjutraj našli živo in zdravo.
Domačini stanje po izginotju male Dunje opisujejo kot izredno dramatično. »Ko sem prišel iz službe, sem sedel za mizo, da bi nekaj pojedel. Slišal sem krik, pojma nisem imel, kaj se dogaja. Kot norec sem stekel iz hiše in videl sosedo kričati,« je za srbski Kurir povedal en od domačinov. Na polju je bilo veliko ljudi, zdeli so se mu živčni, nekateri so se držali za glavo. Takrat je izvedel, da je Dunja izginila.
A se je za njo vsaka sled izgubila že prej. Oče je bil v službi, mama pa na pogrebu, zato sta nanjo pazili babica in teta. »Imam štiri svoje otroke, pazila sem še na bratove in na dva sestrina,« je slednja povedala za srbski Kurir. Ko je deklica izginila, je ena skušala uspavati svoje otroke, druga pa je kuhala kosilo. Po navedbah babice in dedka so ostali otroci v določenem trenutku šli v hišo, njo pa pustili samo zunaj. Sosed se je pridružil iskalni akciji, pregledali so dvorišča okoliških hiš, poklicali so policijo.
Iskali so jo celo noč
V kratkem času je bilo v kraju okoli 50 policistov. S posnetkov dveh kamer so videli, v katero smer se je deklica odpravila. Bila je sama. Že tretjič v zadnjem letu so aktivirali sistem »Najdi me« oziroma v mednarodnem okolju znan »Amber Alert«, s katerim so javnost obvestili o Dunjinem izginotju, zraven pa objavili še nekaj informacij o njej.
Iskalna akcija je potekala celo noč, preiskali so vsa območja, kjer bi se deklica lahko nahajala. Na terenu so bili policisti in gorski reševalci z dvema psoma, v zraku droni s termovizijsko kamero. Na pomoč so priskočili tudi lovci in domačini.
V vmesnem času so se po glavah sorodnikov pletli različni (črni) scenariji. Bili so prepričani, da deklica sama ne bi mogla iti dlje kot kakih petsto metrov stran od hiše, strah jih je bilo, da jo je kdo ugrabil.
Ob pol osmih zjutraj je Dunjo našla reševalna psička, nemška ovčarka Ikona. »Celo noč nisem zatisnil očesa. Skrbelo me je. Majhna je, nikoli ne veš … Pa tudi zelo mrzlo je ponoči. Molil sem in prosil, naj jo najdejo živo in zdravo. In tako se je tudi zgodilo,« se je tudi višji sili za pomoč zahvalil sosed.
Podhlajena, a živa
Deklica naj bi bila tako podhlajena, da sploh ni jokala, ko so jo našli, je še razložil. »Bogve, kje vse je hodila in kaj vse počela. Le kako ji je uspelo priti celo pot čez njivo? Mogoče se je skrila v kakšno od praznih hiš,« se je še vprašal. Dekličina babica pa je prepričana, da je Dunjo nekdo vzel in jo danes zjutraj »nastavil« tja, kjer so jo našli. Kraj so namreč že včeraj prečesali, pa deklice ni bilo tam.
Odpeljali so jo na pregled v bolnišnico, kjer so jo po navedbah njenega očeta skušali čim hitreje ogreti. Če bo vse ostalo tako, kot mora biti, naj bi deklico že jutri izpustili v domačo oskrbo.
Danes je bila pri družini doma že skupina socialnih delavcev, ki so že prej bdeli nad družino. Z vsakim so se pogovorili, se pozanimali o odnosih v družini ter skušali ugotoviti, ali je šlo za kaznivo dejanje zanemarjanja otroka. To sicer v preiskavi ugotavlja tudi policija. Kaj podobnega se v družini do zdaj ni zgodilo, Dunja pa je najmlajša od šestih otrok. Običajno nanje pazi mama, v redkih primerih ji na pomoč priskočita tašča in svakinja.
