Darko Terboča v začetku lanskega oktobra, ko je v domačem stanovanju v Dolenji vasi ubil 79-letno mamo Terezijo, ni bil prišteven zaradi trajne hude oblike duševne motnje paranoidne shizofrenije. Bolezen je bila takrat v aktivni fazi. »Imel je prisluhe, slišal je glasove, ki jih ni, a je verjel, da so resnični. Nadzorovali so ga, ukazovali, kaj mora početi, in temu je sledil. Ni ločil med lastnimi in tujimi mislimi, v glavi je imel veliko zmešnjavo. Imel je občutek nadnaravnih zmožnosti, misli je tudi, da mu drugi vidijo v glavo. Naročeno mu je bilo, kaj mora storiti. Če ne bi, bi bil v smrtni nevarnosti, je bil prepričan,« je stanje opisal izvedenec psihiatrične stroke dr. Matej Kravos. Obtoženi mu vsebine prisluhov ni razložil.
Vrat prerezal tudi psički
Terboča je v času od 19. ure 1. oktobra do 11. ure naslednjega dne mamo z ostrim predmetom dvakrat zabodel v vrat. Najverjetneje, ko je spala. Domači psički pa je dvakrat prerezal vrat, da se je glava držala trupla le še s kožo. Tožilstvo mu očita uboj in kaznivo dejanje mučenja živali, vendar zaradi neprištevnosti namesto zaporne kazni predlaga varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstveni ustanovi.
Po besedah izvedenca je bila obtoženčeva bolezen pred kaznivim dejanjem že nekaj tednov v aktivni fazi. Do preloma je prišlo zato, ker je (kot že nekajkrat prej) prenehal jemati zdravila (to duševno motnjo se načeloma zdravi dosmrtno). Pred leti se mu je to že zgodilo, vendar so simptome zaznali pravočasno in so ga hospitalizirali.
Na vprašanje, kako mu gre zdaj, ko se že več mesecev zdravi na forenzičnem oddelku mariborske psihiatrije, Kravos ni mogel odgovoriti natančno. Pojasnil je, da bi za vpogled v njegovo zdravstveno stanje in dokumentacijo potreboval sodno odredbo. »Prej sem ga sicer videl na hodniku in bežen pogled nanj kaže, da je terapija prijela, da so simptomi v večini pod nadzorom. Poln učinek terapije se pokaže v enem, dveh mesecih. Ker pa ne gre za njegovo prvo psihotično epizodo, je bilo tokrat zdravnikom lažje, vedelo se je že, katera zdravila so zanj najučinkovitejša. Če ne bil bil priprt na forenzičnem oddelku, bi bil verjetno zdaj že doma,« je povedal izvedenec.
Po njegovi oceni bi bilo po odpustu iz bolnišnice najbolje, da terapije ne bi več dobival v obliki tablet, pač pa v obliki mesečnih injekcij: »Tako bi bil bolj pod nadzorom.« Kajti če bo redno jemal terapijo, nasilnega dejanja ne bo ponovil, je menil psihiater.
Našli so ga poškodovanega
Kaj pa potem, ko bo bolnišnično zdravljenje končano? Potrebno bo skrbno psihiatrično vodenje. Običajno sledi vrnitev v domače okolje, v krog ljudi, ki ga sprejemajo, kot so družina in prijatelji. »Idealno bi bilo, če bi se preselil nekam v bližino prejšnjega stanovanja. Kajti v slednjem ga bo vse spominjalo na dogodek. Bi bilo pa že veliko, če bi to stanovanje preuredili. Sposoben je živeti sam,« je zatrdil Kravos. Na predlog zagovornice Mateje Gregorčič bo izvedensko mnenje zdaj dopolnil. Obtoženca so spet pregledal in pridobil zdravstveno dokumentacijo, potem pa poročal, kakšna sta trenutno stanje in prognoza.
Zaslišali so tudi policistko Simono Knez, ki se je podpisala pod kazensko ovadbo in opravila drugi ogled kraja kaznivega dejanja. S strokovnjakinjo nacionalnega forenzičnega laboratorija sta so ogledali in poslikali sledove krvi. Knezovo so spraševali, ali je obtoženega po kaznivem dejanju videla. Odgovorila je, da le bežno v bolnišnici, govorila pa ni z njim. Vprašanja so se verjetno nanašala na izpoved enega od policistov, da je bil od prijetju popraskan in poškodovan. Prej je namreč dva dni taval po gozdu. Policistom je povedal, kaj je naredil in da se je nato hotel ubiti oziroma da je z višine skočil na glavo.
