Julijan Peterka se je rodil z redko, hudo in komplicirano srčno napako. Kakšen mesec dni po rojstvu so mu januarja leta 2013 v porodnišnici vstavili prvi srčni spodbujevalnik. Otrokov razvoj je bil normalen, na sistematičnem psihološkem pregledu v starosti treh let niso ugotovili posebnosti. Malček je bil aktiven, počutil se je dobro, leta 2016 je kot triletnik hodil v vrtec in se vozil s kolesom. Zaradi okvare elektrode spodbujevalnika so mu konec julija leta 2016 na pediatrični kliniki vstavili novo elektrodo, a je bil Julijan po pričevanju mame zatem na igrišču in sprehodih utrujen, komaj je hodil po stopnicah, kar posedal je. Prej je bil živahen otrok, potem ne več.

Zdravniki so opravili več kontrol, ne pa tudi ultrazvoka. Od 28. septembra do 12. oktobra istega leta je doživel štiri srčne zastoje, posledica katerih je bila huda okvara možganov z vegetativnim stanjem. Dečkovi starši so UKC Ljubljana tožili in v tožbi navajali, da zdravniki niso ravnali strokovno in v skladu s profesionalno skrbnostjo, zaradi česar je prišlo do zastojev srca in posledično hude možganske okvare.

V UKC so navedbe zanikali in vztrajali, da je šlo za več pooperativnih zapletov in komplikacij, ki jih odgovorni in izkušeni zdravnik ni mogel niti predvideti niti preprečiti, in ne zaradi nestrokovnega zdravljenja. Sodišče je v vmesni tožbi prikimalo tožnikom, saj zdravniki v danih okoliščinah niso ravnali tako, kot bi bilo treba (in tudi ne z dolžno profesionalno skrbnostjo), ter odločilo, da je tožbeni zahtevek družine Peterka utemeljen.

Elektrodo vstavili na napačno mesto

Kot razkriva sodba, ki smo jo pridobili v uredništvu, je sodišče na osnovi medicinske dokumentacije, zaslišanja staršev pacienta, kirurga dr. Ivana Kneževića in drugih zdravnikov ter na podlagi izvedenskega mnenja specialista pediatra z dodatno specializacijo iz pediatrične kardiologije Nikolausa Haasa iz Münchna zaključilo, da »operativni poseg 28. julija 2016 ni bil opravljen s potrebno profesionalno skrbnostjo ter ni bil v skladu z veljavno medicinsko doktrino in po profesionalnih standardih«. Dr. Haas je v izvedenskem mnenju izpostavil, da je bila pri julijski operaciji nepravilno oziroma na napačno mesto vstavljena elektroda srčnega spodbujevalnika. Pri namestitvi naj bi bilo namreč pomembno mesto elektrode, ne pa njen signal, kakor je trdil kirurg dr. Ivan Knežević. Izvedenec je pojasnil, da je na podlagi znane literature poslabšanje stanja zaradi napačnega položaja elektrode ravno pri tej srčni napaki ekstremno verjetno (več od 80 odstotkov), da v kratkem času, v le nekaj tednih, pride do razvoja srčnega popuščanja.

Kirurg se ni posvetoval s kardiologom

Za nameček so operacijo opravili brez potrebnega posvetovanja s kardiologom, ki bi kirurgu Kneževiću pojasnil o optimalnem oziroma pravilnem mestu vstavitve elektrode. Kirurg je sicer na prvem zaslišanju kot priča dejal, da se je posvetoval z lečečim kardiologom, na drugem pa, da so se o tem pogovarjali le na jutranjem sestanku, na katerem pa kardiologa ni bilo. »Izpoved kirurga je torej notranje neskladna,« piše v vmesni sodbi. Obenem je kirurg Knežević na prvem zaslišanju pričal, da je kardiolog preveril tako primernost položaja elektrode kot tudi primernost signala, izkazalo pa se je, da kardiologa v operacijski dvorani sploh ni bilo. Prav tako pri operaciji ni bilo niti inženirja, da bi ali eden ali drugi merila nastavitve spodbujevalnika. Ta zato tudi ni bil pravilno nastavljen.

Ko je na kontrolnem pregledu 11. avgusta videl nastavitve, se je dr. Uroš Mazič po navedbah dečkove mame »kar prijel za glavo« in spodbujevalnik reprogramiral. V vmesnem času pa je dečkovo srce slabelo, nastajalo je srčno popuščanje, srčna akcija je bila aritmična, še piše v sodbi.

Morali bi opravljati ultrazvoke

V vmesni sodbi je sodišče še dodalo, da bi bilo srčne zastoje, torej tudi drugega, zaradi katerega je prišlo do hudih možganskih poškodb pri fantu, možno tudi preprečiti, saj po presoji sodišča, ki temelji na pojasnilih izvedenca Haasa, dečkovega stanja po julijski operaciji niso ustrezno kontrolirali.

Paciente s srčnim spodbujevalnikom je treba vedno kontrolirati tudi ultrazvočno, kar pomeni, da se poleg kontrole delovanja srčnega spodbujevalnika opravi tudi ultrazvočno preiskavo srca, je navedel izvedenec. Po njegovem bi bilo to skrbno in normalno delovanje zdravnika. Srce ima namreč dve funkciji – ena je električna, gre za delovanje spodbujevalnika, ki so jo preverili, druga pa mehanska, ki pa je niso preverili z ultrazvokom. Problem je bil, tako sodišče, da se poslabšala ravno ta funkcija, kar bi lahko z uporabo ultrazvoka pravočasno spoznali in ustrezno ukrepali. Ultrazvok so zdravniki opravili le takoj po prvi operaciji (30. julija), potem pa nobenega vse do dečkove hospitalizacije 26. septembra.

Deček je nevrološko prizadet in potrebuje 24-urno oskrbo

Na vmesno sodbo se lahko stranke še pritožijo, če pa bo postala pravnomočna, bo sodišče prve stopnje odločalo le še o višini tožbenega zahtevka, ki skupaj z obrestmi in stroški postopka presega milijon evrov. V tem je zajeta tako premoženjska kot nepremoženjska škoda (trpljenje, telesne in duševne bolečine) Julijana, njegovih staršev in njegovega mlajšega brata. Julijan je nevrološko prizadet, gibalno oviran, odvisen od 24-urne pomoči staršev in svojcev. Potrebuje stalno oskrbo, ne more sam jesti, ne hodi, ne more se obleči, skrbeti za higieno, vezan je na uporabo invalidskega vozička, varstvo in pomoč potrebuje ves čas.