»Iskreno mi je žal, da je prišlo do tega. A se ne čutim krivega. Še enkrat se opravičujem,« je Robert Salkić v sodni dvorani nagovoril družino pokojnega. Ta se je proti koncu decembra 2019 pri montaži velikega LCD-zaslona na Celovški cesti v Ljubljani tragično ponesrečil, tožilstvo pa je Salkića kot enega od podizvajalcev preganjalo zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti. V dvižni košari avtodvigala je namreč na višino 13,3 metra delavca dvignil do zaslona, ta je košaro tam zapustil, opravil svoje delo, ob vračanju vanjo pa mu je spodrsnilo in je padel na tla. Kljub hitri pomoči in oživljanju je na kraju umrl.
Odgovornost posameznika
»Ni dvoma, da je prišlo do delovne nesreče,« je bila jasna sodnica Jasmina Javornik in dodala, da je bilo Salkiću očitano dejanje v postopku v celoti dokazano. Spoznala ga je za krivega in ga obsodila na leto dni in tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Kazen je označila za primerno, med olajševalne okoliščine je štela Salkićevo dosedanjo nekaznovanost, časovno oddaljenost od dogodka, dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje malomarnostno, in prepričanje, da novega kaznivega dejanja ne bo storil. Štiri oškodovance, pokojnikovo ženo, sina ter še dva sinova iz prejšnje zveze, ki so zahtevali skupno 80.000 evrov odškodnine, je napotila na pot pravde.
Robert Salkić, sicer lastnik in direktor podjetja, specializiranega za prevoz blaga in storitve, vezane na delo z avtodvigalom, je obrazložitev sodbe spremljal mirno, s pogledom, uprtim v tla, ter rokami, sklenjenimi na hrbtu. Sodnica Javornik je izpostavila, da je bilo očitno, da se je investitorju mudilo z montažo LCD-zaslona na stavbo, saj so zaradi prihajajoče združitve dveh zavarovalnic menjavali številne označbe. Če bi vsi vpleteni – naročnik, izvajalec, podizvajalci pa tudi delavci – spoštovali vse varnostne predpise in skrbeli tako za lastno varnost kot za varnost drugih, do nesreče morda ne bi prišlo, a to po navedbah sodnice posameznika ne odvezuje odgovornosti. Pokojni je na delovišče prišel brez nujne varnostne opreme, čelade, pasu, čevljev, rokavic, na kar sta ga Salkić in še en podizvajalec opozorila, a je sam vztrajal, da bo delo opravil. »Čeprav ste imeli izkušnje in ste bili usposobljeni za delo, ste ga vseeno dvignili, ob tem pa niste upoštevali niti navodil in opozoril na sami dvižni košari,« je dodala sodnica.
Več težav na delovišču
Tožilstvo je sicer zahtevalo leto in pol pogojne zaporne kazni s triletno preizkusno dobo. Sodeč po obtožnici je namreč vedel, da bo moški brez zaščitne opreme na višini zapustil košaro, pri čemer bi si lahko mislil, da bi lahko prišlo do tragičnega zaključka. Pa je lahkomiselno mislil, da do tega ne bo prišlo. Po navedbah tožilke Anite Filipčič bi moral Salkić pokojnemu, ker ni bil ustrezno zavarovan in je opremo celo zavrnil, vstop v košaro preprečiti.
»Glede na vse menim, da ne more biti on tisti grešni kozel, na katerega bi padla vsa krivda za ta tragični dogodek,« pa je po drugi strani Salkićev zagovornik Luka Podjed sodišču predlagal oprostilno sodbo. Po oceni obrambe je naročnik, torej zavarovalnica, kršil vsa možna določila zakona in je celotna krivda na njegovi strani. Med drugim bi moral poskrbeti za nadzor na delovišču, Podjed pa je omenil tudi sokrivdo pokojnika, ki je bil po navedbah prič »zelo flegmatičen« in je že prej večkrat padel z višine.
Tiste dni je bilo težav na delovišču več – na kraju ni bilo varnostnega inženirja, ki bi moral delavcu brez opreme delo prepovedati (po navedbah sodnega izvedenca za varnost pri delu bi ga moral Salkić pred dvigom košare poklicati in ga obvestiti, kaj se dogaja), poleg tega je imel naročnik sporazum o varnostnih ukrepih podpisan le z enim (pod)izvajalcem, na delovišču pa jih je bilo več. Strokovna sodelavka za zdravje in varnost pri delu v zavarovalnici, ki je naročila montažo zaslona, pa je med pričanjem celo dejala, da so v preteklosti v podjetju res morda delali malo »po domače«, od tragičnega dogodka pa pravila uveljavljajo veliko strožje.
