Med kontrolo cestnega prometa so logaški policisti 1. oktobra lani zvečer pri Verdu ustavili mlajšega voznika – in naleteli na presenečenje. V prtljažnem delu osebnega avta je imel pet velikih belih vreč za smeti, polnih posušenih rastlin; kasnejša analiza je pokazala, da je bilo v njih natanko 18.454 gramov konopljinih vršičkov. Zasegli so mu tudi dve tehtnici. Vozniku so odvzeli prostost in ga z ovadbo privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je odredil hišni pripor. Moški, ki ga policija prej ni še nikoli obravnavala, je kasneje na sodišču krivdo za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami priznal. Obsojen je bil na leto in osem mesecev tako imenovanega vikend zapora, kar pomeni, da med prestajanjem kazni še naprej dela in prebiva doma, razen ob koncu tedna ali praznikih, ko mora v zapor.
Kdaj je komu zasmrdelo?
Kljub priznanju se je njegova zagovornica na sodbo pritožila in predlagala, naj ga višje sodišče oprosti ali vsaj odredi novo prvostopenjsko sojenje. Po njenem mnenju so policisti, ki so ga ustavili, ravnali na nezakonit način. O pravicah, ki so mu pripadale kot osumljencu, naj bi ga namreč poučili prepozno. S tem naj bi prekršili privilegij zoper samoobtožbo, vsa zasežena konoplja pa naj bi predstavljala nedovoljen dokaz, ki ga v kazenskem postopku ne bi smeli upoštevati. Zakaj? Zagovornica se je oprla na izpoved enega od policistov, da je takoj, ko so pristopili do vozila in je voznik odprl okno, zaznal vonj po konoplji. Torej so, tako zagovornica, policisti že v tistem trenutku posumili, da je voznik storil vsaj prekršek, če že ne kaznivo dejanje. Zato bi mu morali takoj pojasniti, česa je osumljen, na čem ta sum temelji in kakšne so njegove pravice v vlogi osumljenca. Namesto tega pa so mu (kar je bila po oceni obrambe le pretveza) naročili, naj jim pokaže še dodatno opremo avtomobila. Tako je voznik izstopil in odprl prtljažnik.
Višji sodniki so tak potek dogajanja zavrnili rekoč, da se je obramba osredotočila le na izpoved tega policista, ne pa tudi na njegovega kolega. Ta je vodil postopek in je prvi pristopil k avtu (prej omenjeni policist in še eden pa sta stala zraven). Pojasnil je, da so nadzirali promet v povezavi s kršitvami cestnoprometnih predpisov in da so tega voznika ustavili po naključju. Ko je voznik spustil okensko steklo in mu izročil dokumente, ni zaznal ničesar nenavadnega. Ugotovil je njegovo identiteto, pregledal vozniško in prometno dovoljenje ter odredil alkotest (ki je bil negativen), potem pa ga je pozval, da pokaže še obvezno opremo. Ko je voznik izstopil in odklenil prtljažnik, pa je v njem zagledal več po njegovi oceni 50-litrskih vreč za smeti, zavezanih z vezicami. Dve sta bili rahlo raztrgani, tako da so se videle zelenorjave posušene rastline. Vonj po konoplji je bil močan, zraven so bile tudi nekakšne vreče različnih barv in velikosti, sumil je, da so namenjene sušenju droge. V tistem trenutku je policist voznika seznanil s pravicami, tudi s tem, da ni dolžan ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če pa bo, ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje, priznati krivde. Torej s pravico zoper samoobtožbo.
Plačati mora 525 evrov stroškov
Da sodba temelji na nezakonitih dokazih, povezanih z zasegom konoplje, je zagovornica v pritožbi na sodbo zatrjevala prvič. Tega ni omenjala ne v ugovoru zoper obtožnico ne na predobravnavnem naroku, kjer je bila o morebitnem predlogu o izločitvi dokazov izrecno vprašana. To je višje sodišče opredelilo kot zlorabo procesnih pravic. V sodbi jo je opozorilo, da je obtoženi priznal krivdo, to je storil prostovoljno, posledic priznanja pa se je zavedal. S priznanjem je priznal tudi odločitev sodišča, da so dokazi, na katerih je temeljil kazenskopravni očitek, zakoniti. Je pa tudi predsednica senata njegovo priznanje sprejela šele po tem, ko je ocenila, da so zakoniti – oziroma, kot navaja sodišče, na prvi pogled niso nedovoljeni. O nedovoljenosti pa jih ni prepričala niti obramba s svojo pritožbo.
Ker je bila zagovornica s pritožbo neuspešna, je višje sodišče obtoženemu naložilo plačilo 525 evrov stroškov pritožbenega postopka. Upoštevalo je, da ima 1600 evrov mesečne plače, dodatnih 600 evrov pa zasluži s priložnostnimi deli.
