Zaradi nizkih temperatur te dni začenjajo zamrzovati potoki, ribniki, bajerji, jezera. Za ljudi so zelo vabljivi, a tudi nevarni. Veliko Britanijo je te dni pretresla grozljiva nesreča otrok, ki so med igranjem padli v delno zaledenelo jezero v Solihullu. Dečki, stari osem, deset in enajst let, so umrli, šestletnik je v kritičnem stanju. Pod enim se je led udrl, prijatelji so mu poskušali pomagati, a so pri tem vsi padli v vodo. V državi se že nekaj dni spopadajo z nizkimi temperaturami, tudi do minus deset stopinj Celzija. »Vemo, da bo tudi v naslednjih dneh mrzlo, zato odrasle in otroke prosimo, da se izogibajo odprtim vodam in da nikakor ne stopajo na led, ne glede na to, kako debel in varen se zdi,« je ob tragediji opozoril poveljnik tamkajšnje gasilske in reševalne službe.
Ledena površina zna biti velika past. »Popolne varnosti na ledu zagotovo nikoli ni,« opozarja Robert Okorn iz ljubljanske gasilske brigade. Trdne zaledenele površine nastanejo šele pri dolgotrajni temperaturi pod ničlo. Led je dovolj nosilen, če po njem močno udarimo s palico z ostro konico, nogami ali kladivom in se ne prebije. Da je varen za manjšo skupino ljudi, mora biti debel vsaj sedem centimetrov. Če je ljudi več, mora biti debelejši, a je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo, da se pritisk na površino porazdeli. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je videti črne barve, poudarjajo na upravi za zaščito in reševanje. Deset centimetrov debela plast homogenega ledu običajno zadošča za skupino drsalcev in posameznih sprehajalcev. Za primer: na 200 kvadratnih metrih deset centimetrov debelega ledu je dopustna obremenitev 22 ljudi, težkih po 75 kilogramov, ki stojijo po tri metre narazen. Po ledu ne tečemo, gibamo se počasi.
Pri nas imamo veliko naravnih drsališč, od jezera na Rakitni do Čukove jame pri Bobovku pri Kranju, od Bloškega jezera do planšarskega jezera na Jezerskem in jezera Črnava pri Preddvoru. Pa Cerkniško, Blejsko in Bohinjsko jezero in še in še. »V Ljubljani je najbolj privlačen Koseški bajer, tam se še največkrat zgodi nesreča. Težko je reči, koliko je nesreč. Kako leto nič, drugo leto imamo tudi po dve reševanji,« navaja Okorn. Zadnja odmevna nezgoda se je zgodila v začetku leta 2016. Žensko s komaj dveletnim otrokom so izvlekli očividci, moškega gasilci. Prav na Koseškem bajerju se ljubljanski poklicni gasilci tudi usposabljajo, praktično vsako leto, ko zaledeni, ga izkoristijo za reševalno vajo. Kako poteka reševanje? »Primarno moramo poskrbeti za lastno varnost, potem pa kar najhitreje narediti to, za kar smo usposobljeni,« povzame Okorn.
Najnevarnejša je panika
Na led nikoli ne gremo sami. Prelomi in suhe razpoke ledu niso nevarni, je pa treba biti pazljiv pri mokrih prelomih. Če začne pokati v koncentričnih krogih, moramo ledeno ploskev takoj zapustiti. »Če se led udre, je najnevarnejša panika,« poudarja Okorn. Ki se ji je seveda težko izogniti. Mrzla voda nas šokira, zaradi podhlajenosti nam hitro zmanjkuje moči. A bistveno je, da se zberemo, oprimemo ledene površine in se nanjo opremo s komolci ter se poskušamo izvleči. Če nam to uspe, ne vstajajmo, ampak se odkotalimo proti brežini. Ne tečemo, čeprav nam verjetno to prvo pride na misel, svetujejo gasilci.
Če vidimo, da je kdo padel v vodo, mu skušajmo pomagati. Ne tecimo do kraja nesreče. Približajmo se leže, na trebuhu, ponesrečencu podajmo vrv, palico, oblačilo in kak drug primeren pripomoček in ga poskusimo rešiti. Če nam to uspe, ga preoblecimo v suha oblačila in zavijmo v odejo. Ogrevajmo mu predvsem glavo, vrat, prsni koš in trebuh, lahko tudi s svojim telesom. Ponudimo mu topel napitek, če ga imamo pri roki. Seveda je obvezen čim hitrejši klic na 112.
