Na ljubljanskem okrajnem sodišču poteka sojenje zoper nekdanjega vodjo sektorja za notranje preiskave in integriteto (SNPI) v službi generalnega direktorja policije Metoda Jermana. Obtožen je kaznivega dejanja napeljevanja k uničenju uradne listine, za katero je zagrožena kazen do treh let zapora.
Zgodba sega v leto 2022, ko je takratni vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav izrekel izredno odpoved Jermanu in direktorju koprske policijske uprave Borisu Korasi. Oba sta bila tesna sodelavca prejšnjega direktorja policije Antona Olaja. Očitki so se nanašali na sporno zaposlitev Š. B., ki je bil pred leti že zaposlen v kriminalistični policiji, nato pa je zaradi suma šikaniranja in spolnega nadlegovanja ostal brez službe. Kasneje je bil kazenskih očitkov oproščen, kljub temu pa je delovno sodišče pravnomočno presodilo, da je bila izredna odpoved zakonita. Ponovno zaposlitev je predlagal nekdanji direktor kriminalistične policije Vojko Urbas, poprej tesen sodelavec Š. B. Vendar je SNPI ocenil, da to ne bi bilo primerno, kar je pomenilo, da vrnitev Š. B. na policijo ni možna. A nato je Olaj na čelo službe generalnega direktorja policije postavil Koraso, za vodjo SNPI pa Jermana, ki sta zaposlitvi Š. B. v sektorju za posebne naloge prižgala zeleno luč.
Ni naročil, kaj naj napiše
Jermana je nato doletela obtožba zaradi napeljevanja k uničenju uradne listine. Tajnici naj bi namreč naročil, naj iz spisa izbriše uradni zaznamek Boruta Brusa. V njem je Brus zapisal, da pri ponovni zaposlitvi Š. B. obstajajo varnostni zadržki. Nato naj bi Jerman sestavil nov zaznamek z ravno nasprotno oceno. Priča Peter Kovačič je včeraj dejal, da varnostna preverjanja sicer opravljata Brus in njegov namestnik. Potrdil je, da je bil Brusov uradni zaznamek izbrisan, so ga pa naknadno, leta 2023, kolegi našli na tako imenovanem P-disku. Podobno je pričal tudi sedanji vodja SNPI Boris Ravnik. Po njegovih besedah mu je tajnica sama povedala, da ji je Jerman naročil izbris dokumenta. Vprašali so ga tudi, ali zgolj dejstvo, da je bil posameznik v kazenskem postopku in na koncu oproščen, prav tako predstavlja varnostni zadržek. Odgovoril je, da ne, rekoč da se veliko policistov komu zameri in proti njim vlagajo kazenske ovadbe, iz katerih pa se pogosto ne izcimi nič.
Kot pričo so povabili tudi medtem že upokojenega Borisa Koraso. Povedal je, da je Jermanu naročil, naj preveri strokovnost in zakonitost Brusovega uradnega zaznamka. V spisu so bile namreč ugotovitve PP Domžale in PU Ljubljana, ki v zaposlitvi Š. B. nista videla nobenih ovir. Brusova ocena pa je, kot je dejal, temeljila predvsem na ugotovitvi, da bi se v primeru zaposlitve Š. B. žrtve (ki so mu očitale šikaniranje in nadlegovanje) počutile ogrožene. Korasa je dejal, da je takrat razmišljal, kdo je v tem primeru žrtev oziroma ali ni to tisti, ki je bil dve leti v kazenskem postopku in na koncu oproščen.
Po njegovih besedah je Jerman preveril strokovnost Brusovega uradnega zaznamka in potem napisal svojega. V njem je zapisal, da za zaposlitev ni varnostnih zadržkov. »Uradni zaznamek sem prebral in se z njim strinjal,« je izjavil Korasa. Da bi Jermanu naročil ali ga usmeril, kaj naj v zaznamek zapiše, je odločno zanikal. Tako je v svojem zagovoru povedal tudi Jerman. Sojenje se bo z zaslišanjem še ene priče nadaljevalo marca.
