Število spletnih goljufij zadnja leta strmo narašča, slovenska policija je zgolj v zadnjem letu obravnavala več kot 1800 primerov, v katerih je nastalo za več kot 28 milijonov evrov škode. »Največ je investicijskih goljufij, letos smo obravnavali okoli 600 primerov, nastalo pa je za okoli 17 milijonov evrov škode,« je pojasnil David Gracer iz Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na GPU. »Storilci v takih primerih običajno z računov poberejo vse,« je razložil. Začne se s klicem na telefon, kjer storilci s polomljeno angleščino sogovornika zavedejo, da ima v neki spletni denarnici določena sredstva, torej denar, do katerega jim lahko pomagajo priti. A ta, seveda, ne obstaja. Ljudje jim vseeno verjamejo in so prepričani, da nimajo česa za izgubiti. Zato si na pobudo nepridiprava na telefon namestijo aplikacijo, prek katere imajo nato goljufi dostop do njihovega telefona. »Tako lahko vstopijo v njihovo spletno banko in ukradejo ves denar na računu,« je opozoril Gracer. Oškodovanci so vseh spolov in starosti, z izjemo mladoletnikov.
Tarče so vsi s spletnimi bankami na telefonu
Kriminalist Gracer je pojasnil še, da je med poletjem spletnih goljufij običajno manj, nekje od septembra dalje pa spet več. Na vprašanje, ali je pri kakšni od bank, ki delujejo pri nas, več oškodovanih kot pri drugih, je odvrnil, da ne: »Ni pomembno, katera banka je, tarče so tisti, ki imajo na svojih telefonih spletne banke.« Zanimivo pa je, da goljufi v istem času napadajo več tarč in včasih denar ene od žrtev nakažejo drugi žrtvi, one pa imajo občutek, da so nekaj zaslužile. V resnici pa jih le dodatno prelisičijo in na koncu ostanejo brez vsega. Kakšna je preventiva? »Ljudje se morajo zavedati, da banke vse nujne informacije pošiljajo znotraj spletnih bank, ne pa prek elektronske pošte. Uporabnikom bi moral alarm zazvoniti takoj, ko v spletno banko vstopijo prek klika na določen link,« je še izpostavil.
Policija je sicer v zadnjem mesecu obravnavala še več kot petnajst goljufij, v kateri je nastalo za dva milijona evrov škode. Pri tem je uspešno odkrila in zavarovala več kot milijon evrov sredstev, izvirajoč iz teh goljufij. Tarče so bile predvsem pravne osebe, gre pa za tako imenovane phishing napade, v katerih skušajo goljufi od žrtev izvabiti občutljive podatke (ime, geslo, telefonsko številko). V pošti je navedeno, da mora uporabnik nujno posodobiti stran banke, priložena je povezava, ki je po kliku skoraj identična strani prave banke. Običajno se kmalu zatem goljufi z žrtvami slišijo še po telefonu. Ko imajo dostop do spletnih bank, običajno izpraznijo vse račune. V zadnjem času so zabeležili 18 takih primerov, v katerih je bilo storjenih za 1,4 milijona evrov škode, je še povedal Gracer, posamezni ukradeni zneski pa so se gibali vse od 20 tisoč pa do 400 tisoč evrov. Prevaranti so denar nakazali na račune v tujini, a je policiji s hitrim posredovanjem, dobrim sodelovanjem z uradom za preprečevanje pranja denarja ter tujimi kolegi zavarovati okoli milijona evrov sredstev. Ključna v takih primerih je hitra prijava.
200 tisočakov našli v Nemčiji
Podjetje, ki so ga prejšnji mesec spletni goljufi olajšali za 200.000 evrov, bo očitno denar dobilo nazaj. Policija ga je izsledila na nemškem računu. Podjetje iz okolice Celja je sredi novembra kriminalistom prijavilo, da je bilo žrtev spletne prevare in da mu je bilo z računa nepooblaščeno prenakazanih okoli 200.000 evrov. Policija se je zdaj pohvalila, da ji je uspelo s hitrim in usklajenim ukrepanjem večino denarja izslediti na transakcijskem računu v Nemčiji ter ga zaščititi.
Gre za spletno prevaro, ko neznanci, ki se predstavljajo kot podporna služba poslovne banke, podjetjem pod pretvezo posodabljanja ali vzdrževanja spletne banke, posredujejo elektronska sporočila z lažno vsebino in zlonamerno spletno povezavo. Tako jih zavedejo, da gredo na lažno spletno stran banke in vnesejo identifikacijske podatke ter geslo, da bi vstopili v spletno banko. S tem goljufom omogočijo dostop do spletne banke in krajo denarja, ki ga nato nakažejo na bančne račune v tujino.
Policija ponovno opozarja, da uslužbenci naših bank ne kličejo svojih komitentov po telefonu in da v zvezi z namestitvijo spletnih bank ne zahtevajo kakršnih koli podatkov ali gesel. Teh podatkov prav tako nikoli ne pridobivajo preko povezav, poslanih v SMS ali elektronskih sporočilih. Prejeta elektronska ali SMS sporočila sicer dajejo vtis, da jih je poslala banka. Policija poudarja, da banka za dostop do spletne banke nikoli ne pošlje spletne povezave, na katero bi morali klikniti in vanjo vnesti podatke. (zahtevani podatki so lahko davčne številke, telefonske številke, enkratna gesla in podobno). Do svojih spletnih bank vedno dostopajte preko aplikacije ali z ročnim vnosom URL naslova in nikoli preko klika na povezavo.
