Včeraj se je začelo sojenje nekdanjemu skakalcu Primožu Ulagi zaradi neupravičenega sprejemanja daril. In se tudi hitro končalo. Ulaga je namreč tožilske očitke priznal. »Z obtožencem sva se odločila, da priznamo krivdo,« je po tem, ko je tožilka Petra Vugrinec prebrala obtožnico, izjavil zagovornik Aljoša Dežman. Potem je besedo dobil Ulaga, ki je dejal, da se je »dejanje res zgodilo na tak način«. Slabi dve uri kasneje, po zaključnih besedah in času, ki si ga je sodni senat pod vodstvom Davida Špernjaka vzel za razmislek (vabljene priče so poslali domov), je bil že obsojen. Na prav takšno (pogojno) kazen, kot jo je predlagala tožilka: leto in enajst mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Ker sta se obe strani odpovedali pritožbi, je sodba že pravnomočna.
Dvakrat mu je uspelo
Po navedbah iz obtožbe je Ulaga leta 2013 kot predsednik Smučarske zveze Slovenije od takrat najboljših smučarskih skakalcev Jurija Tepeša, Roberta Kranjca, Petra Prevca in Andraža Pograjca ter pomočnikov trenerja A-reprezentance Nejca Franka in Janeza Grilca zahteval provizijo od pridobljenih osebnih sponzorskih pogodb. Česar pa kot profesionalni funkcionar ne bi smel, saj mu je bilo v tej vlogi prepovedano zahtevati ali sprejemati podkupnine, provizije in darila, s katerimi bi okoristil sebe ali koga drugega. Zakon je prekršil štirikrat. Ko je potekla sponzorska pogodba s podjetjem OMV in so se dogovarjali za novo za leto 2013/2014, je od Tepeša zahteval od osem do deset odstotkov vrednosti pogodbe. S pozneje sklenjeno pogodbo je bila določena nagrada v višini 20.000 evrov, torej bi mu Tepeš moral plačati najmanj 1600 evrov. Skakalec tega sicer ni storil in Ulaga denarja ni dobil.
V načrtu je tudi imel, da bi mu tekmovalci, ki so v sezoni 2012/2013 dosegli dobre rezultate in stopničke, plačali osem odstotkov od skupne vrednosti z njegove strani zagotovljenih sponzorskih nagrad. To so bili Tepeš, Pograjc, Kranjec in Prevc. Svoje zahteve glede provizije je naslovil na Kranjca in Prevca, a sta ga zavrnila. Je pa svoje dosegel pri Franku in Grilcu. Zahteval je, da mu morata od sponzorske pogodbe s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE), družbo naj bi reklamirala na oblačilih, plačati 25 odstotkov. Frank mu je v svojem in Grilčevem imenu na roke plačal 625 evrov. Pograjc pa 500 evrov. Direktor je od slednjega zahteval 25 odstotkov od sponzorske pogodbe s HSE, ki je znašala dva tisočaka. Tudi tu je šlo za reklamiranje na oblačilih.
»Kontinuirano nadlegovanje«
Ulago so sporni posli oktobra 2013 odnesli s položaja predsednika smučarske zveze, čeprav je uradno odstopil zaradi osebnih razlogov. Trenutno (od oktobra) je brezposeln in prijavljen na zavodu za zaposlovanje – dobiva okoli 700 evrov nadomestila za brezposelne. Ko ga je sodnik vprašal, ali prizna navedbe iz obtožbe, je potrdil, pridal pa, da je beseda »zahteval« (provizijo, op. a.) »malo huda«. Vendar pa se nato ne on ne senat okoli tega niso zapletali; senat je priznanje sprejel, saj je, kot je na koncu pojasnil Špernjak, podprto tudi z dokazi, zbranimi v sodnem spisu. Strinjal se je, da je pogojna kazen zaradi Ulagove dosedanje nekaznovanosti primerna. Prav tako tožilkin predlog o dolžini preizkusne dobe in višini kazni. Za kaznivi dejanji, ko denarja ni prejel, po pet mesecev zapora, ko ga je dobil, pa po sedem mesecev. Enotna kazen je določena na leto in enajst mesecev. Prav tako ostal brez nezakonito pridobljenih 1125 evrov. Smučarska zveza je sicer sporočila, da v kazenskem postopku nima nobenega premoženjskopravnega zahtevka.
Pri odmeri kazni so po eni strani upoštevali, da gre za nevarna kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Način, kako jih je v primeru Franka in Grilca ter Pograjca izvedel, pa nesprejemljiv, saj je šlo za kontinuirano nadlegovanje, je poudaril sodnik. Po drugi strani pa so Ulagi šteli v prid priznanje, ki je pripomoglo k skrajšanju in poenostavitvi postopka, ter dosedanjo nekaznovanost. x
