Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je v Srbiji izginila dveletna Danka Ilić. Našli niso ne nje ne njenega trupla. Deklica je 26. marca lani izginila izpred družinske počitniške hiše v naselju Banjsko polje pri Boru na vzhodu Srbije. Iskalo jo je na stotine policistov, gasilcev, slednih psov in prostovoljcev, a je niso našli. Nekaj dni kasneje so aretirali Dejana Dragijevića in Srdjana Jankovića, ki naj bi s službenim avtom komunalnega podjetja deklico najprej zbila, nato pa naj bi jo Dragijević z golimi rokami zadavil. Truplo naj bi odvrgla na smetišču, ko sta se znašla v središču policijske preiskave, pa naj bi ga Dragijevićev oče Radoslav in brat Dalibor nekam prestavila. Slednji naj bi dejanje priznal, a policija trupla vseeno ni našla, 40-letnik pa je umrl v policijskem pridržanju. Preiskava, ali je umrl nasilne smrti med zaslišanjem, še poteka. Dejana in Srdjana so uradno obtožili umora v sostorilstvu, Radoslava pa pomoči po dejanju. Višje sodišče v Zaječarju je obtožnico prvič potrdilo novembra lani, po njeni razveljavitvi na prizivnem sodišču v Nišu pa pred dnevi še drugič.
Na osnovi katerih dokazov so na tožilstvu spisali obtožnico, ni znano, skoraj zagotovo pa se je tožilstvo oprlo na domnevno priznanje obdolženih. Na zaslišanju na policiji naj bi dejanje oba priznala, ga dokaj podrobno opisala, na poznejših zaslišanjih na tožilstvu pa sta trdila, da sta to storila le, ker so ju tepli in jima grozili. Od takrat oba vztrajata, da deklice sploh nikoli nista videla, kaj šele, da bi ji storila kaj žalega. Po njuni aretaciji je policija zaslišala 25 prič, med drugim Dankine starše, sorodnike, prijatelje in sosede, natančno je preiskala tudi avto, s katerim naj bi malčico povozila, kakor tudi opravila več hišnih preiskav na njunih domovih. Ne v vozilu ne na oblačilih ne kjer koli drugje niso forenziki našli nikakršne (biološke) sledi, ki bi ju povezovala z izginulo deklico. V času domnevnega dejanja sta bila po mnenju izvedenca prištevna.
Želijo si jo pokopati
so jo dopolnili z vsaj enim konkretnim dokazom,« je za srbski Blic komentiral direktor centra za izginule in zlorabljene otroke v Srbiji Igor Jurić. Prepričan je, da se bo obramba na odločitev ponovno pritožila. Po njegovem je sicer največja težava za policijo in tožilstvo dejstvo, da trupla deklice niso našli. Na ponovno potrditev obtožnice se je za portal časopisa Republika odzvala Dankina mama Ivana: »To je pozitivna novica, ne pa tudi dobra. Kako bi le bila, če pa ne vemo, kaj so storili z našim otrokom? Po skoraj letu dni še vedno ne vemo, kje je. Želimo si le izvedeti, kaj se je zgodilo, in da najdemo njeno truplo, da jo lahko pokopljemo in ji prižgemo svečo. Želim si vedeti, kje točno počiva v miru.«
Zaradi pomanjkanja trdnih dokazov zoper obdolžena, kakor tudi zato, ker trupla niso našli, so se v skoraj letu dni od izginotja oblikovale različne teorije zarote. Govorilo se je, da je bila Danka žrtev trgovine z ljudmi in da so jo na črnem trgu prodali za 120 tisočakov, pa da pravzaprav sploh ni izginila, ampak se zgodba zlorablja za preusmerjanje pozornosti od burnega dogajanja v politiki. Še najbolj so ljubitelji teorij zarote s prstom kazali na Dankine starše Ivano in Miloša Ilića, ki sta nedavno javno spregovorila o nekaterih obtožbah. Potrdila sta, da je mama opravila poligrafsko testiranje, zanikala, da bi bila tesna prijateljica z enim od osumljenih, zanikala tudi, da sta šla dva tedna po Dankinem izginotju na dopust v Grčijo, kakor tudi obtožbe, da sta hčerko prodala. Razkrila pa sta, da je dekličin oče na zahtevo policije opravil test očetovstva. »Na veliko se je govorilo, da Miloš sploh ni njen oče in da je pravi oče direktor komunale Vodovod. Gre za grozne stvari in strašne teorije zarote, ki vnašajo nemir v našo družino,« sta komentirala zakonca Ilić. Analiza DNK je pokazala, da sta oba Dankina starša.
