Več kot leto dni je trajal kazenski postopek zoper tri celjske kirurge, ki jih je tožilstvo posadilo na zatožno klop zaradi malomarnega zdravljenja in opustitve dolžnega ravnanja, zaradi česar je pred 15 leti v celjski bolnišnici umrl takrat 35-letni Velenjčan Dejan M. Na zatožno klop so morali sesti prvoobtoženi, danes že upokojeni kirurg Branko Breznikar, Zlatan Tkalec, ki je prav tako že upokojen, ter zdravnica Jana Pečovnik. A sodišče je Tkalca in Pečovnikovo oprostilo obtožb, Breznikarja pa spoznalo za krivega malomarnega zdravljenja. Izreklo mu je pogojno zaporno kazen eno leto in štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodba še ni pravnomočna, saj se bo Breznikarjev zagovornik, odvetnik Bruno Krivec, na sodbo pritožil.
Zastrašujoča bakterija
Kot je v obrazložitvi sodbe poudarila predsednica tričlanskega senata, sodnica Maja Manček Šporin, v tem primeru malomarnosti ne gre enačiti s pomenom v nepravdnem jeziku. »Ne gre za šlamparijo, ki bi jo vrednostno pripisali ravnanju zdravnika, pač pa pravno vrednotenje posameznega ravnanja zdravnika, ki je zavezan svojemu poklicu in pacientom in je zdravil ter ozdravil ogromno pacientov, a je kljub temu zaznamovan s človeško naravo, ki je znanju in dobrim namenom navkljub zmotljiva. Posledice napačnih odločitev so zagotovo najbolj boleče ravno v zdravniškem poklicu, kjer napačna odločitev kruto poseže v zdravljenje in življenje človeka, pacienta. V tem konkretnem primeru je umrl mlad človek, mož, oče dveh majhnih otrok, sin in brat, ki je bil še v soboto zjutraj zdrav, v ponedeljek zvečer pa je umrl,« je izpostavila sodnica.
Kot je dodala, je v medicinskem smislu ključno vlogo odigrala bakterija clostridium perfringens, ki je pri pacientu povzročila okužbo, prešla v sepso in povzročila smrt. Izvedenec infektolog jo je opisal kot zastrašujočo. Pri oškodovancu je v trebušni votlini zaradi te bakterije potekalo hitro potekajoče vnetje, odmiralo mu je črevesje. »Bakterija, ki jo je tudi izvedenec infektolog opisal kot zastrašujočo, je 24 do 30 ur povzročala pri pacientu bolečine, a je bil sicer potek relativno tih, dokler ni prišlo do nenadnega poslabšanja – sepse, ki se je odrazila v najhujši obliki. Vzrok tako agresivnega poteka okužbe je izvedenec pripisal dovzetnosti sicer zdravega oškodovanca, a hkrati dodal, da to ne zmanjšuje odgovornosti operaterja,« je še dejala sodnica.
Usodni zdravniški napaki
Da je bila ravno bakterija clostridium perfringens neposreden vzrok smrti, je v sklepni besedi poudaril tudi zagovornik obtoženega Breznikarja. In spomnil, da je tudi stroka ocenila, da pri tej smrtonosni bakteriji ne bi pomagali niti antibiotiki, tudi če bi jih pacient dobil. »Šlo je za zelo redek in nepričakovan zaplet, ki se v celotni karieri kirurga morda pojavi enkrat ali nikoli,« je poudaril odvetnik Krivec. In dodal, da čudežev tudi zdravniki ne morejo delati.
Senat je prepričan, da je obtoženi Breznikar pri posegu, ko je prišlo do predrtja črevesja s škarjami, spregledal dve manjši luknjici, zaradi katerih je črevesna vsebina iztekala v trebušno votlino. Ker pacient ni prejel antibiotične terapije, pa je prišlo do okužbe. Malomarnega zdravljenja pa tožilki Nadji Sovinc ni uspelo dokazati soobtoženima Zlatanu Tkalcu in Jani Pečovnik. Četudi je izvedenec pri slednji prepoznal kršitev, češ da ni odredila dodatnih preiskav pacienta, ki je tožil zaradi bolečin in otečenih mod, je sodišče sklenilo, da to ni imelo neposrednega vpliva na njegovo smrt.
Je bila pa ta vzročna zveza pripoznana pri Breznikarju, ki je bil kirurg z veliko izkušnjami. »Lahko bi vedel, da opustitev antibiotične terapije lahko predstavlja nevarnost, kljub temu, da naj bi bil pacient alergičen na penicilin. Njegova dolžnost je tudi bila, da bi informacije o zapletu med posegom predal dežurnemu Tkalcu, a tega ni zapisal ne v operativni zapisnik in ne na temperaturni list. Zato je obtoženi zavestno ravnal malomarno in storil dve zdravniški napaki, ki sta imeli za posledico smrt,« je v obrazložitvi sodbe odločitev za obsodbo pojasnila sodnica Maja Manček Šporin.
