Laščan Ivan Rajević, zobozdravnik, ki mu obtožnica očita poskus umora Suzane Mihajlovski 7. januarja lani, ko jo je v zgodnjih jutranjih urah na stopnišču večstanovanjske stavbe v Savinjski ulici v Celju zabodel z 12-centimetrskim nožem, je o okoliščinah, ki so pripeljale do tega hudega kaznivega dejanja, spregovoril tik pred koncem kazenskega postopka. Še prej je predsednici senata, sodnici Leonidi Jager, večkrat pisal iz zapora in pojasnjeval, kaj je bil razlog njegovega dejanja, ki ga obžaluje. Kar je sodnica štela kot del njegovega zagovora.
Oba naj bi bila pod vplivom kokaina
Pred senatom je Rajević odkrito priznal, da je odvisen od prepovedanih substanc, v noči, ko je prišlo do dogodka, ki bi se lahko končal s smrtjo oškodovanke, če ta ne bi bila deležna pravočasne zdravniške pomoči, pa sta oba uživala kokain. »Oba sva bila tisto noč slabe volje, ker sva bila v postopku, da končava najino leto in pol trajajočo zvezo. Kakšne tri ure sva se pogovarjala, potem pa je postala situacija zelo zapletena zaradi najinih medsebojnih zamer, ki so bile brez osnove. Hotela sva se raziti, čeprav sem jaz imel in imam Suzano še vedno ekstremno rad. Obtoževanje je preraslo v spor, zmerjala me je in tudi zelo poniževala, takrat pa sem v afektu storil, kar sem storil. A mi je bilo v trenutku žal. Nož, s katerim sem jo zabodel, sem imel ves čas v roki, saj sem z njim pred tem delal črtice s kokainom. V bistvu je nastala zmeda, sama nisva vedela, kaj se je pravzaprav zgodilo, saj rezila noža ni bilo nikjer. Bila sva v šoku. Ko je Suzana šla nadstropje višje, proti vratom stanovanja svoje mame, sem zbežal,« je v solzah pojasnjeval Rajević. In tudi razložil, zakaj je to storil. Zbal se je policije, s katero je imel v zgolj enem dnevu pred dogodkom opraviti kar dvakrat. »Enkrat so pregledali moj avto, enkrat pa so me obiskali zato, ker sem pozvonil na vratih nekdanje žene, saj sem želel videti svojo hčerko,« je dejal Rajević. Dodal je še, da sta bila s Suzano 7. januarja sama in da le onadva vesta, da ni šlo za nikakršen poskus umora. »Nikoli nisem imel takšne namere. To je bil trenutek, ko samega sebe nisem mogel obvladovati, in je bilo, kot da je nož sam poletel v oškodovanko,« je še dejal obdolženi. In tudi, da je bil takrat v hudi čustveni stiski, na dejanje je vplivala njegova impulzivna osebnost, svoje pa je dodala še odvisnost od prepovedanih aktivnih substanc, ki sta jih oba z oškodovanko čezmerno zlorabljala.
»Tudi izvedenci so napisali, da sem bil v času dogodka zmanjšano prišteven, a ne bistveno, nihče pa se ni ukvarjal s kombinacijo vseh elementov, ki so se v nekem trenutku združili,« je še dejal Rajević. In poudaril, da do 7. januarja lani do partnerice nikoli ni bil nasilen. Dejanje je obžaloval, ne pa priznal, saj da ne more priznati nečesa, česar ni storil. Česa takega tudi nikoli ne bi mogel storiti, saj si ne glede na to, v kakšnih odnosih sta s Suzano, življenja brez nje ne predstavlja.
Sodba verjetno že jutri
Rajević je po svojem zagovoru potožil, da se počuti zelo slabo, zato je sodnica zaključne besede preložila na torek, ko bo zelo verjetno razglasila tudi sodbo. Kakšna bo, lahko zgolj ugibamo. Če bo tožilka vztrajala, da je šlo v tem primeru za poskus umora, Rajeviću grozi večletna zaporna kazen, vsekakor višja, kot mu je bila dosojena leta 2017 zaradi poskusa uboja nekdanje žene. Takrat je krivdo priznal in se s tožilstvom pogodil za štiri leta zapora, iz katerega se je leta 2021 že vrnil. Rajevićev zagovornik, odvetnik Tomaž Kocjan, pa upa, da bo sodišče sledilo njegovemu predlogu in dejanje iz poskusa umora, za katero kazenski zakonik predvideva od 15 do 30 let zapora, prekvalificiralo v poskus uboja. V tem primeru je najvišja zagrožena kazen 15 let zapora.
