Na osem let in pol zapora, natančno toliko, kolikor je predlagala tožilka Jasmina Vesel, je bil obsojen 76-letni Ivan Sebanc, ker je maja predlani na Peči pri Grosupljem poskušal ubiti hčerko Marinko Voje. »Nesporno je prav obdolženi tisti, ki jo je z roko, nogo in sekiro večkrat udaril v glavo, ki je vitalni del telesa. Vse skupaj je ostalo pri poskusu, ker je na njene klice na pomoč pritekla soseda in ker ji je uspelo sekiro očetu izbiti iz rok,« je sodnica Irena Škulj Gradišar zavrnila trditve obrambe, da je bila Vojetova tista, ki je prva napadla, in da se je Sebanc samo branil. V zaporno kazen so mu všteli pripor, v katerem je vse od napada in kjer bo ostal do pravnomočnosti sodbe oziroma nastopa zaporne kazni. Plačati bo moral tudi stroške postopka in sodno takso, kajti sodnica je ocenila, da s približno 700 evri pokojnine to zmore.
Napad se je zgodil v garaži hiše Sebančeve hčerke. Oče je zadnji dve leti živel pri njej, ponudila mu je zatočišče, ker po razvezi z njeno mamo ni imel kam. Takrat 49-letna Vojetova se je tisto jutro odpravljala v službo. Sedla je v avto in nameravala zapeljati iz garaže, ko je opazila, da so se garažna vrata zaprla. Naslednji trenutek je zraven avta zagledala očeta in misleč, da ji hoče kaj povedati, je odprla vrata. Pa je iznenada začel tolči po njej, je razložila oškodovanka, ki je bila v napadu hudo poškodovana. Sklepa, da zato, ker je vložila tožbo, s katero ga je hotela izseliti iz hiše. Nekaj mesecev poprej je namreč izvedela, da v hišo vodi gospo, s katero je varal mamo in zaradi katere je družina pred ločitvijo zelo trpela. Zaradi tega sta se sprla, žalil jo je, zmerjal in ji grozil. Malo pred kaznivim dejanjem pa se je na videz umiril, umikal se je v svoje stanovanje, kot je pričala hči, je »nastala tišina, ki ni bila v redu«. Na sodišču je govorila tudi o letih očetovega nasilja, ki ga je trpela vsa družina. Bilo je tako hudo, da se je mama na koncu zatekla v varno hišo. Enako so pripovedovali tudi drugi družinski člani.
Vedel je, kaj počne
Sebanc je pred preiskovalnim sodnikom trdil, da se je s hčerko hotel le pogovoriti. In sicer o njegovem avtu, ki ga je ob vselitvi prepisal na hčer, ko sta se pozneje sprla, pa ga ni hotela prepisati nanj. Takrat naj bi jo spet prosil za prepis, ona pa da je skočila vanj in ga ozmerjala s prascem. Po roki ga je udarila s sekiro, ki jo je nato sam pograbil in jo dvakrat udaril s topim delom. Ona pa je še kar »skakala« vanj, je dejal, zato je sekiro porinil pod avto. Na glavni obravnavi pa je trdil, da je šlo za spor zaradi njegove prijateljice, vztrajal pa, da je bil on tisti, ki je bil napaden, in se je le branil. Sodnici se je hčerin opis zdel bolj prepričljiv. Ni videla smisla, zakaj bi se oče zjutraj pojavil v garaži, če ne zaradi napada. Prav tako ni logično, da bi ga napadla fizično bistveno šibkejša hči. Ima skoraj pol manj kilogramov, v mlajših letih pa je imela celo srčno operacijo, je opozorila sodnica. »Nobenega dvoma ni, da ste imeli naklep vzeti ji življenje,« je zaključila Škulj-Gradišarjeva in opozorila, da je bil v času kaznivega dejanja povsem prišteven. Psihiater dr. Vanja F. Rejec je povedal, da je razumel, kaj počne, in da se je imel pod nadzorom.
Obramba se bo pritožila
Sebancu je grozilo od pet do 15 let zapora. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je sekiro uporabil proti nezaščiteni osebi, hčerki, ki mu je dajala streho nad glavo. Pokazal je veliko vztrajnost, hčerki je zadal več poškodb po glavi. V prid pa mu je štelo, da je ostalo pri poskusu in da je bil tudi sam v otroštvu deležen nasilja, kar je pripomoglo, da je zrasel v nasilneža.
Sodba še ni pravnomočna. Ni dvoma, da se bo obramba nanjo pritožila. Zagovornik Benjamin Peternelj je v zaključni besedi povedal, da očitki tožilstva nikakor niso dokazani. Da oškodovanka laže, da bi se prikazala kot žrtev, in da je obtoženčev opis kritičnega dogajanja bolj verodostojen. »Če bi jo želel huje poškodovati, bi jo lahko. Udarjanje s topim delom sekire kaže, da ji ni nameraval vzeti življenja. Če bi ji ga hotel vzeti, bi ji ga lahko, četudi je na kraj prišla soseda,« je še navajal. Predlagal je oprostilno sodbo, v najslabšem primeru pa obsodbo zaradi kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe s prekoračenim silobranom.
