Slovenci smo gobam zelo naklonjeni, saj so močno vpete v naš zgodovinski in kulturni prostor, gobarjenje pa marsikomu predstavlja priljubljeno obliko rekreacije, v sporočilu za javnost, ki so ga posredovali z Zdravniške zbornice Slovenije, poudarja vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Miran Brvar s sodelavci.
Ob tem pojasnjuje, da so zastrupitve z gobami najpogostejše poleti in jeseni, ko je glavni čas rasti gob. V zadnjem času je povečamo zanimanje za gobe tudi med mlajšimi, o čemer po njihovih navedbah pričajo številne objave na družbenih omrežjih.
Opažajo tudi povečano zanimanje za manj poznane vrste gob, in ne zgolj za jurčke in lisičke. Zato so zastrupitve z gobami v Sloveniji relativno pogoste. Septembra in oktobra so tako v sklopu 24-urne informativno-svetovalne službe centra za klinično toksikologijo in farmakologijo obravnavali 105 bolnikov, ki so se zastrupili z gobami. Od tega so trije zaužili zeleno mušnico, sedem dežničke, pet bolnikov pa je zaužilo rdečo ali panterjevo mušnico. Veliko ljudi pa zaradi zastrupitve niti ne poišče zdravniške pomoči, opozarjajo.
V Sloveniji je veliko strupenih gob
Na zbornici pojasnjujejo, da se velika večina zastrupitev z gobami kaže s slabostjo, bruhanjem ter bolečinami v trebuhu, ki se običajno pojavijo v nekaj urah po zaužitju gob. Zdravniki pa se najbolj bojijo zastrupitev, kjer se navedeni simptomi pojavijo več kot osem ur po obroku. Takšen potek je značilen pri zaužitju zelene mušnice, strupenih vrst dežnikov, orjaških dežnikov, nekaterih vrst štorovk in kučmic, ki jih ljudje še vedno zamenjujejo za jurčke. »Tu gre za tako imenovani amatoksinski sindrom, kjer pride do akutne odpovedi jeter z večorgansko prizadetostjo. Edina možnost ozdravitve je v tem primeru presaditev jeter,« pojasnjujejo.
Strupenih gob je v Sloveniji veliko, povzročijo lahko okvaro skoraj vsakega organa v telesu. Še posebej je težavno zdravljenje bolnikov, ki so zaužili več različnih gob hkrati, denimo z gobovo juho. Zato svetujejo, naj ljudje nabirajo le tiste gobe, ki jih zares poznajo, ali jih kupijo prek preverjenih virov. Mlajši otroci naj gob ne uživajo, posebna previdnost je potrebna tudi pri starostnikih in nekaterih bolnikih, denimo v primeru razjede na želodcu ali vnetja trebušne slinavke.
Gobe naj ljudje uživajo kot začimbo ali prilogo. Ker gre za težje prebavljivo hrano, naj se izogibajo uživanja gob zvečer. Uporabljene ali primerno shranjene naj bodo na dan, ko so bile nabrane. Za kratek čas jih je primerno shraniti v hladilniku. V primeru kakršnihkoli težav po zaužitju gob naj se posameznik posvetuje z izbranim oziroma dežurnim zdravnikom, ki se bo po potrebi posvetoval tudi s centrom za zastrupitve, še pojasnjujejo na zdravniški zbornici.
