Senat sodnic ljubljanskega višjega sodišča je v torek obravnaval pritožbe na sodbo, s katero so bili aprila lani Tanja Čop, Sandi Mikulin, Branko Pavlović in Uroš Skopec obsojeni zaradi vpletenosti v oškodovanje britanske medijske korporacije BBC oziroma pranje z goljufijo pridobljenega denarja.
»Res nisem nič vedela o pranju denarja, samo navodilom, ki mi jih je dajal Skopec, sem sledila. Govoril je, da gre za njegove prihodke. Ko sem videla, koliko denarja je prišlo na moj račun, sem ga hotela vrniti, on pa mi je zagrozil, da me bo ubil,« je povedala Čopova, na prvostopenjskem sodišču obsojena na dve leti zapora in tisoč evrov denarne kazni. Javne seje višjega sodišča se je udeležil tudi Pavlovič, obsojen na leto zapora in 3500 evrov denarne kazni, medtem ko Mikulina (leto in dva meseca zapora ter 2500 evrov) ni bilo.
Postopek zoper Skopca (tri leta in dva meseca ter 2500 evrov kazni) je bil ustavljen, saj je pred nekaj meseci umrl. Okrožno sodišče je sicer odločilo tudi, da morajo vsi štirje oškodovanemu BBC solidarno plačati 236.000 evrov, potem pa Čopova še dodatnih 547 evrov, Mikulin 7900 in Pavlović 14.900 evrov. Da bodo zahtevano res poravnali, pa je glede na njihovo socialno stanje skoraj nemogoče.
Denar nakazali na lažni bančni račun
Kot smo že pisali, je leta 2019 Richard Parkes, zaposlen na BBC, z družbo Channel 2 iz Združenih arabskih emiratov sklenil dogovor o televizijskih pravicah za prenos svetovnega prvenstva v kriketu. BBC bi moral za pravice plačati 300.000 funtov (takrat 336.322 evrov), a je Parkes tik pred zdajci po elektronski pošti dobil obvestilo, naj denarja ne nakazujejo na že dogovorjeni, pač pa na drug bančni račun. Ni opazil, da ima pošiljatelj malenkost drugačen naslov kot Channel 2. Da so se v pošto vpletli goljufi, je ugotovil šele, ko je Channel 2 začel poizvedovati, zakaj denar še ni bil nakazan.
Policija je ugotovila, da je pristal na bančnem računu v Sloveniji, ki ga je nekaj dni prej odprla Čopova. Funte je zamenjala v evre in jih 269.000 nakazala na (ravno tako pred kratkim odprti) račun Pavlovića, ki je račun odprl na pobudo Mikulina. Preostalo je nameravala dvigniti, a je banka denar že blokirala. S Pavlovićevega računa, ki ga je upravljal Mikulin, je bil denar nakazan na račun nekega Nigerijca oziroma njegovega podjetja. Del je dvignil, del pa nakazal neki tretji družbi. BBC je tako dobil vrnjenih le 78.000 evrov, ki so ostali na blokiranem slovenskem računu.
Sami žrtve prevare?
Okrožno sodišče je na prvi stopnji razsodilo, da je na slovenski strani transakcije usmerjal in dajal navodila Skopec (tega je bila sicer obtožena Erika Novak, vendar je bila oproščena). Dogovarjal naj bi se s tujci, ki so mu obljubljali 30-odstotno provizijo – rekli naj bi mu, da bi bilo lahko pridobivanje bančnih računov zanj posel leta. Čopova je dala na razpolago svoj račun in nato tako kot Mikulin in Pavlovič denar oprala. Zagovornik Žiga Podobnik je v pritožbi na sodbo zagotovil, da Čopova ni vedela, da pomaga (še vedno neznanim) storilcem pri goljufiji, in da je bila zavedena. Skopec ji je rekel, da za delo v tujini pričakuje denar, nima pa bančnega računa, in jo prosil, če mu posodi svojega. Ko je videla nakazano vsoto, jo je zgrabila panika, a Skopec ji je zagrozil, ko je denar hotela vrniti. Od kod izvira denar, ni vedela, zato ji pranja denarja ne bi smeli očitati, je dejal zagovornik.
Tudi Mikulinov odvetnik Klemen Kmetič in Pavlovičeva zagovornica Sabina Juhant sta dejala, da obtoženca nista vedela, da je bil denar pridobljen s kaznivim dejanjem. »Naivno je sledil drugim, tudi sam je bil žrtev prevare,« je med drugim dejal Kmetič. Juhantova pa, da zgolj »naivno odprtje računa in pričakovanje provizije še ni kaznivo dejanje«. Sodišču so predlagali, naj obtožene oprosti ali pa vsaj razveljavi sodbo in odredi novo sojenje. Odločitev bo znana v približno mesecu.
