V nizu drznih spletnih prevar, ki jih zdaj preiskuje Policijska postaja Nova Gorica, sta oškodovanki izgubili skupno 1538 evrov. Primera goljufij, čeprav na videz nepovezana, potrjujeta skrb vzbujajoč trend: prevaranti postajajo vse bolj prefinjeni, njihove tarče pa so običajni uporabniki, ki poskušajo opraviti tako preprosta opravila, kot je prodaja rabljenih oblačil ali iskanje stanovanja.
Prva žrtev je v nedeljo popoldne med rutinskim poslom na znanem spletnem oglasniku ponudila v prodajo dva kosa oblačil. In kmalu prejela sporočilo domnevnega kupca, so pojasnili na policiji. Pogovor se je hitro preselil na drugo spletno aplikacijo za klepet, kjer je kupec predlagal pošiljanje prek uveljavljene dostavne službe.
To je bila past. Oškodovanka je prejela spletno povezavo, domnevno za potrditev podatkov za pošiljanje in prejem plačila. Spletna stran, na katero je kliknila, je bila do potankosti enaka strani dostavne službe. V prepričanju, da ureja prejem kupnine, je v obrazec vnesla svoje osebne podatke in, kar je najhuje, podatke bančne kartice.
Bilo je že prepozno
Prevarant na drugi strani je izkoristil njeno zaupanje in v trenutku zlorabil njene bančne podatke ter opravil spletni nakup v višini 888 evrov. Ko je žrtev spoznala prevaro in nemudoma preklicala kartico pri svoji banki, je bilo za ta znesek že prepozno.
Drugi primer, ki se je zgodil dan prej, pa razkriva prevaro, ki cilja na tiste, ki iščejo streho nad glavo. Oškodovana oseba je na družbenem omrežju zasledila oglas za najem stanovanja na Goriškem.
V nadaljevanju je prek spletne aplikacije vzpostavila stik z neznano žensko, ki se je predstavljala kot najemodajalka. Dogovor je potekal gladko, dokler ni prišlo do vprašanja plačila. Namesto bančnega nakazila je »lastnica« zahtevala plačilo najemnine z vrednostnimi boni oziroma elektronskim denarjem, ki omogoča anonimno spletno plačevanje.
To je taktika, ki bi oškodovanko morala odvrniti, saj takšnemu denarju skoraj ni nemogoče slediti. A v dobri veri in želji, da si zagotovi stanovanje, je kupila trinajst vrednostnih bonov v skupni vrednosti 650 evrov. Kot je bilo naročeno, je nato fotografije kod teh bonov posredovala uporabniku na družbenem omrežju. Takoj zatem je stik z najemodajalko izgubila, boni pa so bili unovčeni v nekaj minutah.
Inovativni in psihološko prefinjeni
Policisti obe dejanji obravnavajo kot kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena kazenskega zakonika in okoliščine preiskujejo.
Omenjena primera sta bržkone zgolj simptom globalnega porasta digitalnega kriminala.
Internet je postal neznansko privlačen za spletne kriminalce, svarijo pri policiji, kjer opažajo, da so napadalci vse bolj inovativni in spretni. Daleč so časi nerodnih sporočil po elektronski pošti s slabo slovnico. Današnji prevaranti uporabljajo napreden socialni inženiring – izkoriščajo človeško zaupanje, časovno stisko in željo po hitrem zaslužku ali ugodnem najemu.
Policija občanom svetuje, naj ob morebitnem oškodovanju zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo – od elektronske pošte in telefonskih številk do podatkov o transakcijah in IP-številkah. Čim prej naj se ljudje obrnejo na najbližjo policijsko enoto in zadevo prijavijo, poudarjajo. Ključnega pomena pa je tudi, da o zlorabi nemudoma obvestijo svojo banko, da bančno kartico blokirajo in preprečijo nadaljnjo škodo.
