Konoplja je med mladimi še vedno najpogosteje uporabljena droga, kaže evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD) iz leta 2024. V njej je sodelovalo skoraj 114 tisoč dijakov, starih med 15 in 16 let iz 37 evropskih držav.
Razširjenost kajenja cigaret se je v zadnjih tridesetih letih prepolovila, se je pa med mladostniki močno povečala uporaba elektronskih cigaret, pri čemer v raziskavi izpostavljajo naraščanje stopnje zgodnjega začetka in vsakodnevnega kajenja. Z leti je padla tako splošna uporaba alkohola kot razširjenost opijanja, zmanjšala se je tudi uporaba drugih prepovedanih drog. »Med dekleti se povečuje uporaba hlapil, narašča tudi uporaba farmacevtskih izdelkov za nemedicinske namene,« navajajo v raziskavi. Pri tem izpostavljajo pomirjevala, protibolečinske tablete ter tablete proti motnji pozornosti.
Tri četrtine poizkusilo alkohol
Pitje alkohola kakor tudi razširjenost opijanja se je od leta 1995, ko so raziskavo prvič opravili, med mladimi zmanjšalo, nižje številke so izrazitejše pri fantih. Vsaj enkrat je alkohol poizkusilo 73 odstotkov udeleženih v raziskavi, daleč največ na Madžarskem in Danskem, najmanj na Kosovu in Islandiji. Tretjina jih je prvo pijačo spila pri 13. letih ali še prej, osem odstotkov pa jih je bilo pri tej starosti že opitih. Tri četrtine dijakov je dostop do alkohola opisalo kot precej ali zelo lahek.
Vse več e-cigaret
Skoraj tretjina sodelujočih v raziskavi je že vsaj enkrat v življenju kadilo cigareto, najbolj so izstopali dijaki na Madžarskem (51 odstotkov), najbolje so se odrezali na Islandiji (13 odstotkov). 15 odstotkov je prvo prižgalo že do 13. leta starosti. Vsak dan kadi 7,9 odstotka dijakov, deleža pri spolih sta podobna. V Bolgariji in na Hrvaškem vsakodnevno kadi petina dijakov iz raziskave. V zadnjih tridesetih letih se je trend znižal v vseh kategorijah.
Se je pa zato od 2019 povišala uporaba elektronskih cigaret. Te je vsaj enkrat v življenju uporabilo v povprečju 44 odstotkov dijakov, razširjenost je največja na Madžarskem.
Konoplja zelo dostopna
Vsaj enkrat v življenju je prepovedano drogo uporabilo v povprečju 13 odstotkov, največkrat so uporabili konopljo, sledijo kokain, ekstazi/MDMA, LSD ali druge halucinogene snovi (1,8 odstotka) in amfetamin. Konoplja ostaja najpogosteje uporabljana prepovedana droga v vseh državah, v kateri so opravljali raziskavo. 12 odstotkov dijakov jo je že uporabilo najmanj enkrat, najbolj razširjena je na Češkem in v Lichtensteinu. Razlika med spoloma se je z leti zmanjšala, a v povprečju fantje še vedno poročajo o večji uporabi.
Po mnenju četrtine dijakov je konoplja tudi najlažje dostopna prepovedana droga – da jo je »precej ali zelo lahko« dobiti, pa meni 41 odstotkov slovenskih dijakov, ki so z nemškimi, danskimi in norveškimi vrstniki glede tega vprašanja v samem vrhu raziskave. Slovenski dijaki so se tik pod vrh uvrstili tudi pri tem, da je v zadnjem mesecu dni konopljo uporabilo 8,6 odstotka sodelujočih. Enako kot v Italiji.
Dostopnost drog (z izjemo konoplje) je razmeroma majhna, dostop kokaina je kot lahek v povprečju opisalo 13 odstotka dijakov, do ekstazija 11, amfetamina 9, do kreka (oblika kokaina, ki ga je možno kaditi) in metamfetamina pa skoraj 8 odstotkov. Razlike med državami glede tega so velike. Na Norveškem, denimo, o lahkem dostopu kokaina poroča 28 odstotkov dijakov, najvišje na seznamu s 13 odstotki pa so slovenski dijaki, ki kot »lahek« opisujejo dostop do kreka. Med letoma 1995 in 2003 je razširjenost drog rasla, do 2019 je bila stabilna, potem je začela padati.
Hlapila in pomirjevala
Dijaki so odgovarjali tudi na vprašanja o drugih snoveh, vključujoč nove psihoaktivne snovi oziroma sintetične droge, ki posnemajo učinke tradicionalnih farmacevtskih izdelkov – pomirjeval, protibolečinskih zdravil, tablet za zdravljenje motnje pozornosti, anabolnih sterodoidov, pa tudi hlapil in smejalnega plina. Povprečna razširjenost teh snovi med dijaki je 3 odstotke, najvišji stopnji pa so zabeležili na Poljskem (6,4 odstotke) in v Sloveniji (6 odstotkov). V povprečju je hlapila vsaj enkrat uporabilo 6,4 odstotka dijakov, v večini držav več deklet kot fantov. Pet odstotkov slovenskih dijakov jih je začelo uporabljati pri 13. letih ali še prej, s čimer so se uvrstili takoj za nemškimi vrstniki. Smejalni plin je najbolj razširjen med dijaki v Bolgariji in Lihtenštajnu.
Farmacevtski izdelki za nemedicinske namene so najbolj razširjeni v Litvi (29 odstotkov), povprečna uporaba dijakov v državah ESPAD je 14-odstotna, uporablja pa jih več dijakinj kot dijakov. Najpogosteje uporabljajo pomirjevala in sedative brez recepta, sledijo protibolečinska zdravila za omamljanje, ki jih je že uporabilo v povprečju 6,9 odstotka dijakov. Petina jih meni, da pomirjevala in sedative brez recepta dobiti precej ali zelo lahko.
