Na enem od naših sodišč je sredi marca 2018 izbruhnil prepir. En moški je drugemu pljunil v obraz, ta pa mu je odgovoril z udarcem. S pestjo ga je udaril pod oko in mu prizadejal razpočno rano ter podplutbo. Zaradi tega je bil dve leti pozneje obsojen; za povzročitev lahke poškodbe je dobil 1500 evrov denarne kazni, kar je leta 2021 potrdilo tudi višje sodišče. A s tem spor še ni bil končan: oškodovanec je vložil tudi odškodninsko tožbo in za povzročeno nepremoženjsko škodo ob obtoženega terjal 8000 evrov. Tako se je moralo sodišče ukvarjati še s tehtanjem pljunka na eni strani in udarca na drugi. Preprosto rečeno, kaj eden ali drugi lahko povzroči človeku oziroma kakšen vpliv ima na njegovo fizično telo pa tudi dostojanstvo.
Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da sta prvi in drugi polovično prispevala k »nastanku škodnega dogodka«. Torej sta za to, kar se je zgodilo, enako kriva tisti, ki je pljunil, in tisti, ki je nato udaril. S takšnim izidom ni bil zadovoljen ne prvi ne drugi. Tožnik je trdil, da je sodba nepravična, sploh ker, kot je trdil, toženega niti ni pljunil, ampak zgolj pihnil vanj. Toženi pa pri sebi ni videl nobene krivde, s pljunkom da je bil izzvan in reagiral je na način, ki je »povsem življenjski«. Sploh pa je šlo le za rano, veliko dva milimetra, je poudaril.
Nasilje ni bilo pravi odziv
Primer se je potem preselil na višje sodišče, ki se je strinjalo s tožnikom, da prispevek 50 – 50 ni pravičen. »Pljunek v obraz je psihološki napad, ki se lahko razume kot ponižanje, osramotitev ali izzivanje. Gre za dejanje, ki prizadene človeško dostojanstvo in čustva, vendar ne ogroža telesne integritete osebe. Kljub temu je pljunek lahko zelo poniževalen in lahko sproži močne čustvene reakcije, kot so jeza, sram ali želja po maščevanju. Vendar je potrebno razlikovanje med čustveno in psihološko škodo ter fizičnim nasiljem, saj slednje povzroči neposredno telesno poškodbo. (…) Fizično nasilje je treba obravnavati kot hujše dejanje, saj neposredno ogroža zdravje in fizično integriteto osebe ter potencialno tudi življenje, zato je uporaba fizične sile resnejša kršitev kot pljunek,« so pojasnili višji sodniki. Opozorili so tudi na načelo sorazmernosti, v skladu s katerim mora biti odgovor na napad sorazmeren z naravo in resnostjo napada. V konkretnem primeru je bil fizični napad s pestjo nesorazmeren odziv na pljunek. »Vsak ima dolžnost, da se v takšnih primerih ne odzove z nasiljem, temveč mora iskati primernejše načine za obrambo svojega dostojanstva,« so navedli in tožnikov soprispevek s 50 znižali na 30 odstotkov.
Znižali odškodnino
Spustili so se tudi v višino odškodnine. Nižje sodišče jo je odmerilo na 2800 evrov, ob upoštevanju polovičnega prispevka je tožencu prisodilo 1400 evrov. Tisoč evrov za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in 400 evrov za strah. Pritožbenemu senatu se je to zdelo preveč. Za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je odškodnino znižal na 500 evrov. Majhna poškodba ni povzročila hujših bolečin, hitro se je pozdravila in ni pustila posledic. Pravično odškodnino za strah pa je ocenili na 200 evrov. Strah je bil pri tožniku prisoten, a ni bil zelo močan. Navsezadnje je začel agresijo, torej se toženca ni bal, niti ne konfrontacije z njim.
Odločal je tudi o odškodnini za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic. Gre za pravico do telesne nedotakljivosti, časti, dostojanstva, integritete in duševnega miru. Prvostopenjsko sodišče je menilo, da tožnik do nje ni upravičen, višje pa, da je. Šlo je za resen poseg v te pravice, je ocenilo, a upoštevalo tudi, da poškodba ni bila resna, čustvene posledice (užaljenost, ponižanje) so bile kratkoročne in tožnik je bil tisti, ki je začel konflikt. Odškodnina: 500 evrov. A vse to je skupna škoda. Ko so odšteli tožnikov 30-odstotni prispevek, mu je ostalo 840 evrov odškodnine. In zakonske zamudne obresti od vložitve tožbe septembra 2021 do konca lanskega leta, ko je bilo o tem pravnomočno razsojeno.
