Intimnopartnerski umori so najpogostejši razlog za nasilne in prezgodnje smrti žensk pri nas, v povprečju se jih zgodi pet do sedem letno. Kot opozarja Jasna Podreka, sociologinja, raziskovalka in prostovoljka pri društvu SOS telefon, storilcev v skoraj v dveh tretjinah takšnih umorov institucije poprej niso obravnavale. V preostali tretjini so postopki potekali, povzročitelj je bil že deležen sankcij, na primer prepovedi približevanja ali denarne kazni. Kaj je šlo v teh primerih narobe? »Težko krivimo zakonodajo, saj je na tem področju relativno dobra in pristojnim nudi relativno dober okvir ukrepanja in zaščite žrtve. Seveda pa to ne pomeni, da zakonodajne izboljšave niso pomembne,« navaja Podrekova, a dodaja, da je treba predvsem ugotoviti, katera so siva polja pri preventivnem delu in delu na terenu, zaradi katerih je stanje tako skrb vzbujajoče. Kot ključna navaja pomanjkljiv ali nezadosten nadzor povzročitelja po prijavi in izrečenih prepovedih približevanja, pomanjkljivo delo s povzročitelji nasilja, v celoti odsotno obravnavo povzročitelja in oceno njegove osebnosti ter maščevalne naravnanosti in nesodelovanje z institucijami.
Hrvati za strožje kazni
Tovrstno nasilje nikakor ni tuje niti pri naših južnih sosedih. Hrvaško sta avgusta pretresla dva primera družinskega nasilja. V Novski je 54-letnik z nožem umoril 39-letno ženo in nato naredil samomor. V Gospiću pa je 36-letnik, tudi z nožem, zelo hudo poškodoval 30-letno soprogo in njenega 21-letnega prijatelja. Policija ga je izsledila zabarikadiranega v bližnjem lovskem domu in po pogajanjih se je predal. Obema napadalcema je bil zaradi predhodnega nasilja in groženj že odrejen ukrep prepovedi približevanja žrtvi na 50 metrov.
Po poročanju Jutarnjega lista je bilo na Hrvaškem v zadnjih 20 letih umorjenih 398 žensk. Lani 11, predlani 14, letos do konca avgusta že enajst. Največkrat so bile žrtve zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev. Tudi pod vplivom primerov iz Novske in Gospića tamkajšnje ministrstvo za pravosodje zdaj pripravlja zakonodajne spremembe na področju družinskega nasilja. Po novem naj bi vsakega nasilneža, za katerega obstaja nevarnost, da bo s tem nadaljeval, poslali v preiskovalni pripor. V primeru ponovitvene nevarnosti ukrepa prepovedi približevanja torej ne bo več mogoče izreči. Ministrstvo zdaj oblikuje delovno skupino za spremembo zakona o kazenskem postopku, kazenskega zakona, zakona o zaščiti pred nasiljem v družini, zakona o sodiščih in sodnega registra ter sodnega poslovnika. Spremembe naj bi dorekli do konca leta in jih potem poslali v obravnavo zainteresirani javnosti.
Načrtujejo tudi strožje kaznovanje, o konkretnih predlogih še ne govorijo. Novost naj bi bilo tudi to, da bi tovrstna kazniva dejanja in prekrške obravnavali posebej specializirani sodniki z licencami za pet let. Poudarjajo tudi večjo zaščito žrtev, pri čemer naj bi posebno pozornost namenili anonimizaciji sodnih odločitev in pisanj. Po poročanju Jutarnjega lista se na e-oglasni deski zdaj prikriva identiteta udeležencev v primerih, ko je izključena javnost (spolni delikti in mladoletniki). Po novem bi imele pravico do tajnosti podatkov tudi žrtve družinskega nasilja.
Pa pri nas? Jasna Podreka opaža, da se za strožje ukrepe, kot je ta, organi pregona odločajo izjemno redko. »Tudi ko je žrtev v varni hiši, to še ne pomeni, da ni potreben izrek prepovedi približevanja ali celo pridržanje, saj povzročitelji pogosto žrtve iščejo tudi na tajnih lokacijah. Smiselno bi bilo razmišljati o uporabi zapestnic za sledenje v primerih, ko je povzročitelju izrečen ukrep prepovedi približevanja,« pravi.
Veliko telefonskih kršitev
Policija je lani odredila 897 ukrepov prepovedi približevanja. Predlani 981, leta 2019 1025 in leta 2018 1032. V zadnjih letih so bili kršeni v povprečju v 45 odstotkih. Na generalni policijski upravi so pred časom za Dnevnik pojasnili, da je odstotek kršitev tako visok predvsem na račun pošiljanja telefonskih sporočil. Ukrep namreč zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih. Zalezovanje, iskanje osebnih stikov in poskusi vrnitve v skupno bivališče so redkejši.
Policija ukrep izreče za 48 ur in ga pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku. Ta ga lahko razveljavi, praviloma pa ga potrdi in tudi podaljša do 15 dni. Na obrazloženi predlog žrtve lahko sodnik ukrep naknadno podaljša na skupno 60 dni. Policija mora enkrat dnevno preveriti, ali se ukrep spoštuje, v nasprotju s tem ima na voljo dodatne ukrepe: od globe do kratkotrajnega pridržanja, če so ob kršitvi podani priporni razlogi, lahko osumljenca ovadijo, preiskovalni sodnik pa tudi lahko odredi pripor.
