Mariborčanka se je proti koncu lanskega leta odzvala na oglas za trgovanje s kriptovalutami in vložila okoli 120 tisoč evrov. Obljubljenih sredstev ni prejela, saj je šlo za eno od vse bolj pogostih spletnih goljufij. Tik pred tem primerom smo poročali o goljufijah za sto tisoč, 60 tisoč, pet tisoč evrov … Slovenska policija je lani zabeležila 705 primerov goljufij investicijskih vlaganj, pri katerih je nastalo za 19.516.000 evrov škode. »Najvišji poskus oškodovanja je bil v višini 369.500 evrov, ki pa so ga na banki uspešno ustavili,« pa so v poročilu o kibernetski varnosti za leto 2024 sporočili iz nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
Lažna Melania in Dončić
Glavna tarča spletnih goljufov so začetniki v svetu kriptovalut in investicijskega poslovanja. Tovrstne prevare se običajno začnejo z lažnimi oglasi o bajnih zaslužkih, goljufi večkrat zlorabijo tudi podobe znanih oseb, ki jim podtaknejo neresnične izjave, denimo Melanii Trump ali Luki Dončiću. Včasih pa žrtvam niti ni treba samim iskati investicij, saj jih nepridipravi pokličejo po telefonu, jim ponujajo zajamčene zaslužke brez tveganja, jim na telefonu celo pokažejo domnevne zaslužke, a morajo za izplačilo plačati še dodaten znesek.
Ključno je, da ljudje nikomur ne dovolijo dostopa do telefona ali spletne banke, saj lahko nepridipravi na tak način z računa poberejo tudi ves denar. »Telefonski klic z obvestilom o vašem zaslužku s kriptovalutami je goljufija,« opozarjajo na policiji.
Kot že prejšnja leta se je tudi lani nadaljeval trend preusmerjanja napadalcev na mobilne naprave (izvabljanje podatkov pod krinko lažnih SMS-sporočil, zlonamerne aplikacije, namenjene zlorabi mobilnih bank …). Na centru SI-CERT so lansko leto sicer obravnavali 4587 incidentov (sedem odstotkov več kot predlani), od česar je bilo 1788 goljufij, 1583 primerov zvabljanja na lažna spletna mesta (phishing), 97 pa investicijskih prevar s kriptovalutami. Povprečna škoda pri goljufiji ob nakupovanju prek spleta je lani znašala 1300 evrov, povprečno oškodovanje pri »nigerijski prevari« (prevari z vnaprejšnjih plačilom) 9800 evrov, najvišji posamični znesek pa 40 tisoč evrov.
Artikel plačajo, a ga ne dobijo
Poleg zgornje statistike so na centru izpostavili še podatke policije za lansko leto. Ob že prej omenjenih goljufijah investicijskih vlaganj so med najbolj pogostimi obravnavali 886 kaznivih dejanj s področja nikoli dostavljenih artiklov, pri čemer je nastalo za 4.672.000 škode. V teh primerih oškodovanci na spletu najdejo artikle, cenejše od tistih na priznanih, uveljavljenih in poznanih spletnih straneh. Zadevo kupijo, a je nikoli ne prejmejo. Zakaj? Ker je stran lažna in trgovina ne obstaja. Povprečni zneski so okoli sto evrov, obstajajo pa tudi številni primeri, ko posamezniki na tak način nabavijo avto ali delovni stroj, vnaprej pa nakažejo tudi več deset tisoč evrov. Po več kot dva milijona evrov škode je po podatkih slovenske policije nastalo pri zlorabah elektronskega in mobilnega bančništva (90 kaznivih dejanj z 2,7 milijona evrov škode) in 64 primerih direktorskih prevar, pri katerih je nastalo za 2,2 milijona evrov škode.
Sledile so še ljubezenske prevare (46 kaznivih dejanj in 574 tisoč evrov škode), 16 nigerijskih prevar (260 tisoč evrov škode), 88 zlorab plačilnih kartic za 243 tisoč evrov škode … V kibernetskem centru izpostavljajo, da je vedno več kritičnih ranljivosti naprav, posledice česar so lahko različne - od kraje podatkov, izsiljevanj s pomočjo virusov in resnih motenj poslovanja, do uporabe zlorabljenih naprav za zakritje sledov storilcev in izvajanje napadov onemogočanja.
