Ravnatelj gorenjske osnovne šole, zoper katerega je bila, kot smo pisali v včerajšnjem Dnevniku, vložena prijava zaradi spolnega napada na mladoletno deklico, z novim šolskim letom ne bo več ravnatelj. Prav tako ne bo zasedal kakega drugega delovnega mesta na šoli. »Ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca Jesenice je v policijski preiskavi. Od 1. septembra 2023 ne bo več zaposlen pri nas. Sproženi so bili vsi postopki, ki so potrebni po zakonu,« so sporočili s tamkajšnje osnovne šole. Kot smo izvedeli, je sam dal odpoved, vendar na predlog ministrstva za šolstvo. Pomočnica ravnatelja Jelka Kusterle je potrdila, da ravnatelj trenutno dela za polovični delovni čas, preostalo je v bolniškem staležu. Zagotovila nam je, da ni priprt.
Kot smo pisali včeraj, naj bi ravnatelj, oče štirih otrok, v začetku poletja spolno napadel mladoletno hčer svoje nove partnerice. Da obravnavajo kaznivo dejanje s področja spolne nedotakljivosti, so potrdili tudi na kranjski policijski upravi, podrobnosti pa zaradi preiskave, ki še poteka, niso mogli razkriti. Preden je omenjeni postal ravnatelj, je bil učitelj športne vzgoje, sicer pa gre za nekdanjega vrhunskega smučarskega tekača, olimpijca, tudi trenerja, predsednika enega od gorenjskih smučarskotekaških klubov. Po poizvedovanju Dnevnika naj bi bil tudi kot trener, svojčas celo pomočnik glavnega trenerja tekaške A-reprezentance, do deklet zelo nadležen. Prav tako naj bi se neprimerno vedel v domači šoli. Menda se je rad sprehajal mimo dekliških garderob in učenke opazoval pri preoblačenju. Pred leti, ko je še učil športno vzgojo, naj bi se neka učenka glede tega zaupala učiteljici. Rezultat? Dobil naj bi le ustno opozorilo ravnateljice, sicer pa so vse skupaj pometli pod preprogo.
Kusterletova je povedala, da takrat še ni zasedala mesta pomočnice ravnatelja. Na tem položaju je petnajst let, tako dolgo kot zdaj osumljeni ravnatelj. »V zadnjih 15 letih pa ni bilo nobene prijave ali pritožbe, prav tako ni nihče prišel do mene in mi zaupal kaj takega. To vam lahko zagotovim. Zdaj ko smo to izvedeli, pa so stekli postopki po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,« je dejala.
Če se je v šoli dogajalo kaj takega, je to vredno vsega obsojanja, nam je dejal predsednik zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan. »Takšna dejanja je absolutno treba preganjati. In če je kdor koli za to vedel, pa tega ni že zdavnaj prijavil, je prav tako odgovoren. Stopnja tolerance mora biti ničelna,« je komentiral. Dodal je, da v zvezi s konkretnim primerom ne more dati nobene izjave, saj za vsakogar velja domneva nedolžnosti, dokler ni pravnomočno obsojen. »Jasno pa je, da smo vsi zakonsko zavezani k spoštovanju integritete posameznika, tako v telesnem kot v psihičnem pogledu. Kar je še toliko bolj zavezujoče za pedagoške delavce in na splošno za vse, ki delajo z mladostniki in otroki. Vsako takšno dejanje je nedopustno in če je posamezniku dokazano, mora slediti obsodba. Ne glede na to, za koga gre,« je dejal. Na vprašanje, ali je bil o primeru uradno obveščen, je odgovoril, da ne. »Ker ne morem biti. Mi smo društvo. Če bo naše častno razsodišče dobilo prijavo, da je naš član ravnal nečastno, bomo o tem razpravljali. Dokler pa ni obsojen, velja za nedolžnega,« je pojasnil.
Kot je dejal, upa, da primerov v šoli ni veliko. »Če potegnem vzporednico s Katoliško cerkvijo in njenim prikrivanjem in ščitenjem, pa lahko rečem, da ne vemo točno, koliko tega se dogaja. Zelo močno upam, da tudi v družbi na splošno zelo malo. A kolikor že je takšnih primerov, jih je preveč.«
Opozoril pa je tudi, da je obtožbe treba temeljito preveriti. Kajti krivice lahko zelo bolijo. »Dobro se spomnim primera izpred kakih 20 let. Nekdo je anonimno ovadil učitelja, pa se je pozneje izkazalo, da je bila ovadba lažna. Zato naše združenje že leta opozarja na neustreznost anonimnih prijav, ker človek nima možnosti pravnega varstva. Kar mu je zagotovljeno z ustavo. Ne znam si predstavljati, kako je s človekom, ki je bil lažno obdolžen česa takega, kako je z njegovim življenjem. Ker je obtožba o spolni nedotakljivosti otrok nekaj povsem drugega, kot če te na primer lažno obtožijo poneverbe denarja, « je poudaril sogovornik.
Ravnatelj je torej dal odpoved. Tudi če ne bi, Pečan ocenjuje, da bi bil sum, da je storil kaznivo dejanje, lahko osnova za suspenz z delovnega mesta. »Ker ko posameznik kandidira za takšno delavno mesto, mora predložiti potrdila o nekaznovanosti, o tem, da proti njemu ne teče noben postopek, in še izpis iz tudi že izbrisanih evidenc prekrškov spolne narave,« je pojasnil.
Trener jahanja: obtožnice (še) ni
Ker gre za trenerja oziroma človeka, ki je trdno zasidran v smučarskem teku, se postavlja tudi vprašanje njegovega vedenja v teh krogih. Kot smo omenili, nekdanje tekmovalke navajajo, kako jim je govoril opolzke stvari, se jih dotikal in jih nadlegoval. Tako da nad prijavo niso presenečene. Predvidevati je, da se bo policijska preiskava razširila tudi na te primere. Kot se je lani jeseni, ko smo v Dnevnikovem Objektivu razkrili spolne zlorabe mladoletnih deklet v enem od ljubljanskih konjeniških klubov.
»Jokala sem, kričala nanj, držal me je za usta, da me ne bi slišali njegovi starši, če bi slučajno bili doma. Ugasnil je luči, spustil rolete. Zdaj si dovolj stara, da lahko poskusiva še kaj drugega. Na polno je silil vame, a nikakor ni šlo. Potem me je obrnil. In takrat mu je uspelo,« je o enem najhujših trenutkov v svojem življenju spregovorila Maja (ime smo zaradi zaščite identitete spremenili). Ko jo je trener jahanja prvič spolno napadel, je imela enajst let, posilil jo je pri trinajstih. Danes je sredi dvajsetih, napadi so se pripetili pred dobrim desetletjem. Decembra lani je v stik z nami stopila še ena žrtev istega trenerja jahanja, saj je šele po objavi spoznala, da ni sama. In tudi to, da je bila zlorabljena. Zala (tudi njeno ime smo spremenili) je danes stara 26 let, trener jo je v oralni spolni odnos prisilil pri dvanajstih (on je bil šest let starejši), nato sta imela spolne odnose skoraj vsak dan. »Ja, enkrat me je tudi na silo. Šla sva plavat, bilo je mrzlo in tam je bil nek otoček. Rekla sem mu, da nočem. Vseeno me je. Na kamnih …« je pripovedovala. Držal jo je in ni je pustil stran. Takrat ni vedela, kaj se dogaja. Zaupala mu je, ga imela rada, v njem je videla zaščitnika, ki ji je v težkih družinskih časih stal ob strani. Trener jahanja je spretno zmanipuliral obe, Majo in Zalo. Načrtno se je loteval ranljivih punc s težavami doma ali iz revnejših družin, ki si brez cenejših treningov ne bi mogle privoščiti dragega športa. On je vse to izkoristil. Maja sprva sploh ni razmišljala o prijavi, kasneje si je premislila, prijavila pa ga je tudi Zala. Obe je bilo strah morebitnega mučnega postopka, a sta imeli dobro izkušnjo s kriminalisti. Trener jahanja je v pogovoru z nami takrat zanikal vse navedbe deklet.
Policija je primer preiskovala dobre štiri mesece, februarja letos pa moškega ovadila tožilstvu. Z okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani so zadevo v reševanje odstopili okrožnemu državnemu tožilstvu v Murski Soboti, kjer bodo odločali, ali ga bodo kaznivih dejanj obtožili. Do pred dvema tednoma tožilec, ki dela pri zadevi, odločitve še ni sprejel, so sporočili s tožilstva. Če bo prišlo do nje, bo sodni postopek potekal na ljubljanskem sodišču.
Osupljivo visoke številke
V otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok, kažejo evropske raziskave, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je žrtev spolne zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Gre za osupljivo visoke številke. A tu gre zgolj za primere, s katerimi je policija seznanjena. Večina jih namreč ostane neprijavljenih, saj je spolna zloraba v naši družbi še vedno tabu. Profil spolnega napadalca ne obstaja – lahko so visoko izobraženi ali pa sploh ne. Lahko so povsem urejeni družinski očetje, tudi ni starostne omejitve. Če ni profila, nevarnost grozi z vseh strani, je pred časom za Dnevnikov Objektiv razložila Nina Mezinec, kriminalistična inšpektorica na oddelku za mladoletniško kriminaliteto na generalni policijski upravi (GPU). Večina spolnih zlorab se zgodi v družini oziroma gre po večini za storilce, ki jih otrok pozna. Leta 2021 opravljena raziskava zavoda Ipsos je pokazala, da je vsak peti Slovenec v otroštvu doživel najmanj eno obliko spolnega nasilja, vsak sedmi pa dve ali več. V anketi je sodelovalo 205 ljudi. Največkrat so bili žrtve neprimernega dotikanja ali razkazovanja. Le šest odstotkov jih je vložilo kazensko ovadbo, polovica med njimi je šla v sodni postopek, četrtina primerov se je končala brez obsodbe.
