»Danes bi rad povedal, da sem v tej zadevi že na dolgo pojasnil svoje mnenje in za tem še vedno v celoti stojim. Z moje strani torej na tej točki ni treba nič dodati,« je bil danes kratek Michel Stephan. Enainšestdesetletnemu francoskemu državljanu libanonskih korenin, priprtemu na ljubljanski Povšetovi, so začeli ponovno soditi zaradi neuspelega napeljevanja k umoru priče. Oktobra lani je bil zaradi tega obsojen na 16 let zapora in petletni izgon iz države, vendar je sodbo višje sodišče razveljavilo in odredilo novo sojenje. Strinjalo se je z obrambo, da je bilo kar nekaj njenih dokaznih predlogov v prvem postopku zavrnjenih neutemeljeno in da je zato pravilnost sodbe vprašljiva. Medtem je doktor kemijskih znanosti že prestal osemletno zaporno kazen zaradi napeljevanja k uboju nekdanjega sodelavca na Kemijskem inštitutu.
S tem je aktualno sojenje tudi povezano. Ko se je namreč leta 2017 Stephan zaradi napeljevanja k uboju znašel v ljubljanskem priporu, naj bi začel kovati načrt za likvidacijo kronske priče. O tem naj bi govoril s še dvema pripornikoma, Alenom Kraljevićem, s katerim sta si delila sobo, in Mervanom Šljivarjem (obtoženim umora). Slednjega naj bi nagovarjal, naj izkoristi svoje zveze na svobodi in najde nekoga za izvedbo umora priče. A sta ga namesto tega ovadila na policiji. Kot je na sodišču pričal Kraljević, naj bi imel v načrtu tri možnosti. Pričo naj bi poškropili z živim srebrom in truplo posuli z nekim prahom, da je ne bi zavohali psi. Drugič, skozi kukalo vrat stanovanja naj bi ji spustili bojni strup, in tretjič, »prerešetali bi ga z rafali«.
O strupih, računalniku in stikih priče s policijo
Stephan se je zagovarjal, da nič od tega ni res in da Kraljević in Šljivar lažeta. Kraljević da se mu je hotel maščevati, ker je od njega zahteval denar (najprej 2000 in nato 1000 evrov), pa mu ga ni dal. Šljivar pa zato, ker mu ni hotel izdati recepta za izdelavo droge. Obramba je tudi trdila, da kemijske snovi, s katerimi je Stephan po trditvah tožilstva načrtoval usmrtitev priče, niso dobavljive. Da je sinteza zahtevna, draga, umrl bi tudi tisti, ki bi delal z njimi. Po napotkih višjega sodišča bo zdaj senat pod vodstvom Ane Klampfer Binder to preveril pri strokovnjakih Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Torej, ali je mogoče z uporabo strupov, ki jih je po navedbah Kraljevića omenjal Stephan, izvršiti umor in ali so opisani načini izvedljivi tako, da izvajalec ne bi ogrozil tudi sebe. Preveril bo tudi, kakšni pripomočki oziroma laboratorij bi bil potreben za izdelavo in shranjevanje teh strupov.
Kraljević je pričal, da je Stephan pri načrtovanju likvidacije priče uporabljal njegov računalnik s skrivnim dostopom do interneta. Tega ob prvi ovadbi ni omenil, zato policija računalnika ni zasegla. Sodišče bo zdaj preverilo, ali o tem kaj vedo v zaporu na Povšetovi. Po nareku višjega sodišča bo moral senat temeljiteje preveriti tudi Kraljevićeve izjave, da je bil ves čas, ko je zbiral dokaze zoper Stephana, v stiku s policisti in jim poročal o njegovih načrtih. Policija je na prvem sojenju to zanikala, je pa zdaj sodnica Klampfer-Binderjeva odredila dodatne poizvedbe o morebitnem Kraljevićevem sodelovanju in komunikaciji s kriminalisti, policisti ali kakim drugim delavcem policije. Če bi se izkazalo, da je Kraljević deloval kot policijski informator, bi se postavilo novo vprašanje zakonitosti njegovega tajnega delovanja, hkrati pa tudi zbranih dokazov.
Zagovornik Gorazd Fišer ponovnih zaslišanj prič ni predlagal, tožilka Petra Vugrinec pa se bo glede tega izrekla, ko bo sodišče pridobilo omenjene odgovore. Sojenje se bo nadaljevalo 20. januarja.
