»Naenkrat je zamahnil z roko in me zabodel, česar pa nisem takoj čutil. Ko sem z roko segel nazaj, na desno stran hrbta, sem začutil kri. Padel sem na tla. Skoraj ničesar se ne spomnim, bil sem tudi v nezavesti. K sebi sem prišel v bolnišnici,« je včeraj sodnici Ireni Škulj Gradišar prek videokonference razlagal Vojko B., ki na Dobu od decembra lani prestaja kazen zaradi nevarne vožnje v prometu. Le nekaj mesecev prej, bilo je oktobra, pa naj bi ga na Kongresnem trgu zaradi ukradenega telefona zabodel brezdomec Ludvik Knez. »Doktor je rekel, da je šlo za las,« je komentiral svoje poškodbe. Glede trenutnega splošnega počutja pa tožilki dobrovoljno odgovoril: »Pa v redu sem, gospa. Ni pa tako, kot bi moralo biti.«
Da je bil v kar hudem stanju, sta včeraj pričala tudi policista, ki sta mu na kraju prva pomagala. »Pogovarjala sva se z njim, ga spodbujala, da ne bi izgubil zavesti. Mirila sva ga in mu prigovarjala, naj diha. Na rano sva mu potiskala povoje, da ne bi izkrvavel,« je stanje pri paviljonu v parku Zvezda opisal Klemen Bračko. Njegov partner Robert Zekič pa je dodal: »Tarnal je, da ga zelo boli. Na neki točki je začel lesti skupaj. Bilo je veliko krvi. Roke smo imeli čisto krvave.« Tožilstvo Knezu očita, da je skušal Vojka B. ubiti, kar je ta včeraj še enkrat zanikal. Ker je narok tudi on spremljal na daljavo – iz pripora na Povšetovi – je poleg tehničnih motenj tu in tam prišlo tudi do kaosa, ker sta govorila drug prek drugega. A je bil obtoženi vseeno zadosti jasen: »Z nožem nisem zamahnil. Samo roko sem stegnil, da bi ga potegnil k sebi, ker mi je vzel telefon.«
Zaželel si je malo glasbe
Štiriinpetdesetletni Vojko je bil lanskega 17. oktobra v Ljubljani, ker ima tu prijateljico. Kneza je srečal na Slovenski cesti pri Nobel bureku. Na ulici sta se spoznala kako leto prej, občasno mu je pomagal tudi s potiskanjem vozička, če je Knez to potreboval. Obtoženi je namreč od hude nesreče dalje invalid brez nog in dlani desne roke. Tistega dne sta se začela pogovarjati, vse je bilo v redu. Ker je Knez po telefonu poslušal glasbo, ga je Vojko prosil, naj mu ga posodi, da bi jo lahko tudi on. »Posodil mi ga je, nisem ga ukradel. Res pa se nisva zmenila, kdaj ga bom vrnil,« je opisal. Šel je v park h kolegom. Po kakih petnajstih minutah je slišal, kako neka ženska vpije: »Telefon si mu ukradel!« Šlo je za Knezovo prijateljico Marizelo S., ki ji je potem dal telefon in se spet posvetil klepetu s prijatelji. »Nekaj minut kasneje sem jo videl, kako potiska voziček s Knezom proti meni. Nisem pričakoval, da bo to naredil,« je še dodal. Knez pred napadom ni nič rekel, nič ni grozil, samo zabodel ga je, potem pa se je odpeljal stran.
Prek videokonference je nazorno prikazal, kako ga je obtoženi z vodoravnim zamahom v hrbet zabodel s strani. »Videl sem nož, bil je velik,« je pričal včeraj. Tega je opazil že večkrat, Knez naj bi ga imel vedno v vozičku. Šlo naj bi za 30-centimetrski nož s 15-centimetrskim rezilom, kot ga je opisal v preiskavi. Takrat je krivdo za celoten dogodek prevalil na Marizelo, ki naj bi Kneza nagovarjala k napadu nanj. Z njo je sam že dlje časa v slabih odnosih. Vse odkar naj bi mu nekoč iz rok ukradla socialno pomoč.
V roki imel nož, a ga ni hotel zabosti
Pred kakim mesecem je Knez v zagovoru povedal zgodbo, ki se vsaj v ključnih točkah opazno razlikuje od Vojkove. Knez trdi, da mu je Vojko sledil že vse od Kraljev ulice. Tam naj bi videl, da je iz prihrankov vzel denar. Na Knezovo žuganje in predloge, naj se spelje, češ da ima vrh glave, ker mu nenehno kradejo, se ni oziral. Vojko naj bi ga v parku prosil za telefon, da bi nekoga poklical, pokazal pa mu je tudi dve tableti, ki da mu ju je podtaknil v pijačo, ker se je potem še dolgo čudno počutil. Vojko je včeraj oboje kategorično zanikal.
Knez je moral potem na WC, ko se je vrnil, pa telefona ni bilo več. Z Marizelo sta šla do paviljona, kjer Vojko ni hotel vrniti ukradenega telefona. Ker je voziček ovirala korenina, se je malo bolj stegnil v njegovo smer, da bi ga z roko zagrabil. V njej je res imel nož, a ni ga mislil zabosti. Imel je občutek, da se je le dotaknil njegove bunde. Vojko je namreč stal na nogah in ni kričal. Ker je dobil telefon, sta z Marizelo šla. Ta je pred časom pričala, da je Knez res mahal z nožem, a Vojka ni hotel zabosti, temveč le prestrašiti. In zaključila, da je šlo pač za splet (nesrečnih) okoliščin. Da je zaboden, je ugotovila šele, ko so vsi začeli vpiti.
