Do ponedeljka, 20. oktobra, je na slovenskih cestah umrlo že 81 ljudi, lani v vsem letu pa 68. »Zaradi povzročiteljev nesreč pod vplivom alkohola ter prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi je lani umrlo 21 udeležencev cestnega prometa,« je črno statistiko predstavila Saša Kuhar, vodja sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo pri Agenciji za varnost prometa (AVP). Številka predstavlja skoraj tretjino, 31 odstotkov umrlih na slovenskih cestah lani. Letos do 20. oktobra so v 55 nesrečah, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom drog ali drugih psihoaktivnih snovi, štiri osebe umrle, hudo poškodovanih je bilo deset, lažje pa 16. Povzročitelji pod vplivom drog so lani povzročili 79 nesreč, v katerih so prav tako umrli štirje udeleženci (predlani pet), 27 pa jih je bilo hudo poškodovanih (leto prej 35).
Nemogoče določiti »varno« mejo
»Prisotnost THC v krvi je povezana s tveganjem za nesreče. Višji nivo je povezan z več težjimi nesrečami. Varne meje za vožnjo pod vplivom konoplje ni,« je bila nedvoumna Andrea Margan s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v UKC Ljubljana. Na zaznavo, koordinacijo in reakcijski čas vplivajo že majhne količine THC. Svoje navedbe je podkrepila s statistiko iz Kanade in Kolorada, kjer se je po legalizaciji konoplje pri udeležencih v nesrečah podvojilo število pozitivnih testov na THC. Poleg tega je imelo THC v krvi dvakrat več udeležencev v nesrečah s smrtnim izidom. »Število prometnih nesreč se je povečalo za 15 do 20 odstotkov, pri poklicnih voznikih pa kar za 25 odstotkov,« je izpostavila dr. Marganova.
»Skupina s posebno visokim tveganjem so mlajši vozniki zaradi pomanjkanja vozniških izkušenj in napačne presoje negativnih učinkov THC ter lastnih sposobnosti med vožnjo pod vplivom,« je še pojasnila. V nasprotju z alkoholom je za THC nemogoče določiti relativno varno mejo, saj so učinki THC na posameznika individualni in odvisni od različnih dejavnikov, obenem pa je trajanje učinka nepredvidljivo – vse od nekaj minut pa do več ur. »Tveganje za prometno nezgodo je pri vožnji pod vplivom THC dva- do štirikrat večje kot pri drugih voznikih, pri sočasni uporabi alkohola in THC pa do 25-krat večje,« je izpostavila. Raziskava, ki so jo lani opravili na AVP, je pokazala, da je več kot polovica (61 odstotkov) tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih vzeli drogo, potem sedla še za volan. Skoraj polovica od teh (48 odstotkov) jih je poleg droge popila vsaj še eno alkoholno pijačo.
Slabe novice iz tujine
Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi, ocenjuje, da bo morebitna legalizacija konoplje za osebno rabo negativno vplivala na varnost cestnega prometa. Ugotavljanje vožnje pod vplivom drog bo (v primerjavi z alkoholom) zahtevnejše, dražje in veliko bolj zamudno, saj bo treba vsakemu s pozitivnim hitrim testom na droge odrediti še strokovni pregled. »Zaradi lažje dostopnosti bo v prometu več udeležencev pod vplivom THC, kar so tudi izkušnje kolegov iz tujine. Povsod beležijo skoraj 30 odstotkov več udeležencev v cestnem prometu, ki so vozili pod vplivom THC in so jih ustavili policisti, in vsaj petodstotno rast pri udeleženih v prometnih nesrečah. Opozarjajo nas, naj ne ponavljamo tega in naj se učimo iz njihovih izkušenj. Ugotavljajo namreč, da so vozniki pod vplivom THC v prometu nevarni,« je še povedal Kapun.
Strokovnjaki na razpravi »Vožnja pod vplivom THC in prometna varnost« so še posebej zaskrbljeni zaradi posledic legalizacije konoplje v tujini, kjer se je število poškodb s potrjeno vpletenostjo konoplje močno povečalo. V Kanadi, kjer so jo legalizirali leta 2018, jih je bilo leta 2021 v primerjavi z letom 2010 za kar 475 odstotkov več. V skoraj polovici primerov (42 odstotkov) je bil prisoten tudi alkohol. Statistika je še pokazala, da je bilo po legalizaciji 40 odstotkov umrlih voznikov pozitivnih na droge, največkrat na konopljo, delež tistih, ki so bili pod vplivom alkohola, pa je bil 33 odstotkov.
»Nova raziskava je pokazala, da je bilo v ameriški zvezni državi Ohio 42 odstotkov voznikov, udeleženih v smrtnih prometnih nesrečah, pozitivnih na THC,« pa je v videonagovoru o izkušnjah iz ZDA povedala Amy Ronshausen iz organizacije za boj proti drogam SOS. Na konferenci so izpostavili so še primer Nemčije, ker je zakon o konoplji v veljavi od aprila lani. Izkazalo se je, da ob tem niso bili dobro pripravljeni prometni predpisi, da policijska oprema ni bila prilagojena novi meji THC, obenem pa je manjkala jasna definicija zlorabe konoplje, ki vpliva na sposobnost za vožnjo.
Kazen za vožnjo pod vplivom marihuane v Sloveniji trenutno znaša 1200 evrov in 18 kazenskih točk. Voznika se praviloma pridrži in prepove nadaljnja vožnja.
