Z obljubami o lepšem življenju v tujini, kakor tudi boljših službah, s katerimi bi lahko pomagale družinam doma, je kriminalna združba v Španijo zvabila dekleta iz Hrvaške in BiH. Nekatere so nasedle lažem in se odpravile daleč od doma, kjer se je prej kot med in mleko cedilo vse kaj drugega. Takoj ko so zapustile dom, so postale tarče »ekstremnega nasilja«, včasih tudi spolnih zlorab, poročajo španski in hrvaški mediji. Bile so prepuščene na milost in nemilost članom tolpe, ki so od njih tedensko zahtevali določeno vsoto denarja. »Zneski so se dvignili tudi do pet tisoč evrov. Od žrtev so pričakovali, da denar zaslužijo s prostitucijo ali pa z ropanjem hiš,« je potrdila španska policija, ki je v začetku avgusta v predmestjih Madrida in Barcelone aretirala šest domnevnih članov tolpe. Šlo naj bi za družinski klan, ki je dekleta iz Hrvaške in BiH silil v prodajanje teles in roparske pohode. Policija je iz njihovih krempljev rešila štiri mladenke. Zasegli so še sedem ur v vrednosti skoraj pol milijona evrov, štiri diamante v vrednosti 160.000 evrov, en avto in skoraj sedem tisoč evrov gotovine.
Prazne obljube o lepšem življenju
Kriminalna organizacija, katere člani so med seboj družinsko povezani, deluje po vsej Evropi, korenine pa ima v BiH. Nezakonite posle najraje opravljajo v večjih mestih, kot sta Madrid in Barcelona, kjer so žeparjenje in ropi hiš bolj donosni kot v manjših krajih. »Izkoristili so slab finančni in družbeni položaj teh deklet in jih odvedli s seboj v tujino,« je potrdila španska policija. Klan vodijo moški, a tudi njihove žene imajo v njem pomembno vlogo, saj dekleta nadzirajo. Posojajo jih tudi drugim tolpam, nič kaj obzirni pa niso niti do svojih hčera. Mnoge namreč še mladoletne poročijo s svojimi »kolegi« iz drugih klanov ter tako zagotovijo širitev »poslovne mreže«. Šlo naj bi sicer za Rome, a to ni uradno potrjeno.
Konec julija smo po svetu obeležili že deseti mednarodni dan boja proti trgovini z ljudmi. Posebej ranljivi so otroci, ženske, migranti, begunci in notranje razseljene osebe, tveganje vse bolj povečujejo globalna kriza, oboroženi konflikti, pandemije, gospodarska in družbena nestabilnost ter naravne nesreče. Storilcem gredo take razmere na roko. Žrtvam obljubljajo boljše življenje v tujini, kjer pa jih čakata le izkoriščanje in nasilje. Maja letos je potekala ena večjih operacij v boju proti trgovini z ljudmi. V njej je sodelovalo 44 držav, aretiranih je bilo 212 osumljencev, identificiranih pa skoraj 1500 potencialnih žrtev, tudi otrok. V operacijo je bilo vpetih 130.000 policistov, ki so skupno preverili okoli 1,6 milijona ljudi, osredotočili pa so se na združbe, vpletene v trgovino z otroki, spolno izkoriščanje in prisilno beračenje.
